Appeal allowed; single-judge labor court ruling on performance review violated mandatory senate composition rules.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka izdelati tožniku za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 oceno redne delovne uspešnosti in mu na podlagi tako izdelane ocene priznati vse pripadajoče pravice. Tožniku je naložilo, da ji povrne odmerjene stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ima kot javni uslužbenec v skladu z 22.a členom ZSPJS pravico do ocene redne delovne uspešnosti in izplačila dodatka za redno delovno uspešnost. Ne glede na Pogodbo med toženko in Sindikatom A. ne sme biti prikrajšan za pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Če bi ostala izpodbijana sodba v veljavi, bi mu bile kršene ustavne pravice, saj bi bil postavljen v neenakopraven položaj z ostalimi toženkinimi zaposlenimi, kršene pa bi mu bile tudi pravice, ki so mu zagotovljene v ZDR-1 in ZSPJS. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka njene navedbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. V skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o delovnih in o socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) odloča sodišče prve stopnje v delovnih sporih v senatu, razen če ta zakon določa, da odloča sodnik posameznik. Sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 eurov (drugi odstavek 14. člena ZDSS-1). Ne glede na vrednost spornega predmeta sodnik posameznik odloča v individualnih delovnih sporih, ki se nanašajo na suspenz pogodbe o zaposlitvi, poskusno delo, nadurno delo, odmore, počitke in dopuste ter druge odsotnosti z dela, obveznost opravljanja dela zaradi izjemnih okoliščin, izrek disciplinske sankcije, ki trajno ne spreminja delovnopravnega položaja delavca, začasno odstranitev z dela zaradi uvedbe disciplinskega postopka in začasno premestitev (tretji odstavek 14. člena ZDSS-1).

7. Predmet tožbenega zahtevka je ocena redne delovne uspešnosti. O tožbenem zahtevku je na prvi stopnji odločil sodnik posameznik, glede na pravila o sestavi sodišča prve stopnje pa bi moral odločiti senat. Zaradi nepravilne sestave sodišča je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti, in ki je samo ne more odpraviti. Pritožbi je zato ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

8. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v pravilni sestavi ponovno odločiti o materialnopravni utemeljenosti zahtevka.

9. Ker je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti zaradi procesne kršitve, se sodišče druge stopnje do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).