Appeal allowed due to failure to explain why expert opinion costs were deemed necessary for justice.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court granted the appeal against the first-instance court's decision on litigation costs, ordering a retrial. The appellant argued that the lower court failed to justify why specific expert opinion fees were classified as necessary costs for justice. The court ruled that without an explanation for these specific inclusions, the decision could not be reviewed, constituting a fundamental procedural violation.
Legislator headnote
AI generated155. člen ZPP; 339. člen ZPP: A court decision is voidable if it fails to provide reasons for classifying certain expenses as necessary costs for justice, rendering the decision unreviewable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede posameznih stroškov, ki jih je priznalo pravdnima strankama (sklicujoč se na določbo 155. člena ZPP), zneskovno sicer natančno obrazložilo, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je kot za pravdo potrebne stroške štelo tudi stroške po predloženih računih za mnenje A., d. o. o. To pomeni, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj višje sodišče na pritožbene navedbe zaradi odsotnosti razlogov ne more odgovoriti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožeče stranke v znesku 508,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške pravdnih strank ter po medsebojnem pobotu priznanih stroškov le-te naložilo v plačilo toženi stranki.
5. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče tožeči stranki priznalo stroške za več izven pravdnih mnenj (v višini 4.880,00 EUR in 1.098,00 EUR) oziroma, zakaj je te stroške štelo kot potreben strošek, saj sodišče prve stopnje tega ni obrazložilo.
6. Višje sodišče pritožbi pritrjuje. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev glede posameznih stroškov, ki jih je priznalo pravdnima strankama (sklicujoč se na določbo 155. člena ZPP), zneskovno sicer natančno obrazložilo, vendar pa iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je kot za pravdo potrebne stroške štelo tudi stroške po predloženih računih za mnenje A., d. o. o. v znesku 4.880,00 EUR ter za mnenje Inštituta B. 1.098,00 EUR. To pomeni, da izpodbijanega sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, saj višje sodišče na pritožbene navedbe zaradi odsotnosti razlogov ne more odgovoriti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP, zaradi česar je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
7. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.