Appeal dismissed; debt proven by admitted facts and email correspondence under ZPP provisions.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment ordering the defendant to pay outstanding service fees and interest. The plaintiff argued that invoices were insufficient evidence, but the court found the debt established because the defendant did not contest the existence of the claim, only its amount. Consequently, undisputed facts were deemed admitted under the Civil Procedure Act, and the court was convinced by email correspondence showing the defendant acknowledged the debt despite previous promises to pay.
Legislator headnote
AI generated214. člen ZPP; 350. člen ZPP: Facts not contested by the defendant in the first instance are deemed admitted and do not require further proof; a claim is proven by email correspondence where the defendant acknowledges the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo nobenega dokaza o opravi storitev in ker so računi le enostranske listine, ostaja terjatev tožeče stranke nedokazana. V prvostopenjskem postopku tožeča stranka namreč ni oporekala obstoju terjatve, sporna je bila le višina le-te. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, zaradi česar dokazni postopek glede teh dejstev ni potreben. Sicer pa se je sodišče tudi na podlagi e-poštne korespondence med pravdnima strankama, iz katere izhaja, da se je tožena stranka tožeči stranki opravičila za dolg, ki ji ga kljub obljubi ni uspela poravnati, prepričalo v obstoj terjatve po temelju.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki naložilo, da je dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2018 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 1. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 3. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 7. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 8. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2019 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2020 dalje,
- 548,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 8. 2020 dalje,
- 231,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 10.2020 dalje in
- 269,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2020 dalje,
(I. točka izreka).
Toženi stranki je še naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 956,98 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka dalje (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP". Navedla je, da tožeča stranka ni dokazala oprave storitev za toženo stranko, računi so namreč enostranske listine in ne zadoščajo za dokaz. V tem delu sodba zato nima odločilnih razlogov. Tudi višine svoje terjatve s predložitvijo računov tožeča stranka ni izkazala, saj niti iz pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama niti iz priloženih splošnih pogojev tožeče stranke ne izhajajo cene storitev, cenik storitev pa ni bil priložen sklenjeni pogodbi, niti ga ni tožeča stranka priložila k dopolnitvi tožbe. Predlagala je razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev prvostopenjskega sodišča:
- da sta pravdni stranki sklenili naročniško pogodbo dne 21. 12. 2012, s katero je tožena stranka naročila uporabo profesionalnega paketa za portal A., dne 8. 10. 2014 pa še uporabo portala B.,
- tožena stranka se je za navedene storitve zavezala plačevati naročnino v višini 129,90 EUR plus DDV za portal A. in 59,90 EUR plus DDV za portal B., skupaj 231,56 EUR mesečno. Z vtoževanima računoma za 548,89 EUR in za 269,00 EUR pa je tožeča stranka zaračunala naročene knjige,
- cenik je tožeča stranka predložila (priloga A33), tožena stranka pa je s podpisom pogodbe potrdila, da je s cenikom na spletni povezavi, navedeni v pogodbi, seznanjena (priloga A4), sicer pa je tožeča stranka že pred vtoževanim obdobjem (v letu 2018) mesečno plačevala zneske 231,56 EUR (priloga A8).
6. Pritožnica neutemeljeno prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo nobenega dokaza o opravi storitev in ker so računi le enostranske listine, ostaja terjatev tožeče stranke nedokazana. V prvostopenjskem postopku tožeča stranka namreč ni oporekala obstoju terjatve, sporna je bila le višina le-te. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se po drugem odstavku 214. člena ZPP štejejo za priznana, zaradi česar dokazni postopek glede teh dejstev ni potreben. Sicer pa se je sodišče tudi na podlagi e-poštne korespondence med pravdnima strankama (priloga A7), iz katere izhaja, da se je tožena stranka tožeči stranki opravičila za dolg, ki ji ga kljub obljubi ni uspela poravnati, prepričalo v obstoj terjatve po temelju. Pritožnica zato s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti.
7. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da tožeča stranka ni izkazala višine terjatve, ker niti iz sklenjene pogodbe med pravdnima strankama, niti iz priloženih splošnih pogojev ne izhajajo cene storitev. Cenik storitev ni bil priložen k sklenjeni pogodbi, niti ga tožeča stranka ni predložila sodišču z dopolnitvijo tožbe. Prvostopenjsko sodišče je namreč po vpogledu v tretji odstavek 1. člena Pogodbe (priloga A4) ugotovilo, da je bil cenik, ki je bil objavljen na naročniških straneh portala A. sestavni del pogodbe in da je tožeča stranka s podpisom te pogodbe izrecno potrdila, da je s cenikom seznanjena. Tožena stranka je šele s prvo pripravljalno vlogo (red. št. 19) kot odgovor na dopolnitev tožbe (red. št. 15) izpodbijala višino terjatve zaradi odsotnosti cenika za zaračunane storitve. Tožeča stranka je zato prvi pripravljalni vlogi (red. št. 22) priložila tudi cenik storitev (priloga A33). Navedeno vlogo s prilogo je pooblaščenec tožene stranke prejel dne 24. 8. 2021, kar izhaja iz vročilnice, pripete pri list. št. 62. Predloženega cenika tožena stranka ni izpodbijala, zato prvostopenjsko sodišče ni imelo razloga za dvom v verodostojnost le-tega. S tem pa je tožeča stranka dokazala tudi višino svoje terjatve. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.
8. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijana sodba pa je uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih nobena stranka ni terjala od nasprotne stranke.