Supreme Court dismisses appeal request against final property division judgment regarding land boundaries.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), zavrnilo predlog toženke za prekinitev pravdnega postopka (II. točka izreka) ter razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v 15 dneh izročiti v neposredno in izključno posest del nepremičnine ID znak parcela ...(v nadaljevanju parcela ...), ki se nahaja na prostoru, ki je na JV strani zamejen s potekom celotne meje z nepremičnino ID znak parcela ... (v nadaljevanju parcela... ), na svoji SZ strani pa posega v notranjost parcele ... v širni 5 metrov (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali sta odločitvi sodišča prve in sodišča druge stopnje materialnopravno zmotni, ker nobeno od njiju ni upoštevalo stališča Ustavnega sodišča RS, da vse odločbe, izdane v komasacijskem postopku, postanejo pravnomočne šele takrat, ko je pravnomočno odločeno o zadnji delni odločbi, sodišče druge stopnje pa je celo zavzelo nasprotno stališče, in sicer da pravnomočnost nima odločilne teže?

- Ali je sodba sodišča druge stopnje (pa tudi sodba sodišča prve stopnje) obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker glede odločilnih dejstev nima razlogov? Ali je sodišče druge stopnje s tem, ko ni odgovorilo na pritožbene navedbe glede dejstev, ki kažejo na to, da parcela ... ni bila predmet komasacije, storilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 360. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost sodbe? Ali drugostopenjska sodba v konkretnem primeru dosega zahtevani standard obrazloženosti?

- Ali je zaključek prvostopenjskega sodišča, da vprašanje pravilnosti oziroma nepravilnosti katastrskega stanja glede spornega ozemlja, ki je predmet tožbenega zahtevka, v konkretnem primeru ne predstavlja predhodnega vprašanja, ki ga je sodišče druge stopnje s svojim molkom očitno potrdilo, zmoten? Ali je sodišče s tem bistveno kršilo določbe postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost sodbe?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).