Administrative court allows free legal aid claim dismissed due to income limits by remanding case for exceptional aid review.

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 1022/2022 z dne 2. 8. 2022 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Izjemna BPP se lahko dodeli tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki pravnega svetovanja v zvezi s skrbništvom, ki ga je izvajal njen sin kot skrbnik.

2. Odločitev je tožena stranka oprla na določbo drugega odstavka 13. člena ter na prvi in drugi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotovila je, da znaša tožničin povprečni mesečni dohodek za zadnje tri mesece pred mesecem vložitve prošnje neto višini 680,50 EUR (pokojnina), medtem ko je mož prosilke, ki je prav tako upokojen, dosegel v enakem obdobju povprečni mesečni dohodek v višini 1.033,20 EUR neto. Tako znaša povprečni mesečni neto dohodek na družinskega člana 856,85 EUR, kar pomeni, da prosilka že s tem presega z zakonom določen cenzus, ki trenutno znaša 843,78 EUR. Glede na navedeno je prošnjo tožnice kot neutemeljeno zavrnil ne da bi se spuščal v objektivni pogoje za dodelitev BPP.

3. Zoper izpodbijano odločbo je tožnica vložila tožbo, v kateri navaja, da je bila njena prošnja za BPP neupravičeno zavrnjena. Moža se je namreč štelo kot družinskega člana in se je upošteval pri ugotavljanju njenega premoženjskega stanja. Mož pa se nahaja v domu starejših R. in celoten znesek pokojnine gre za dom. Prilaga tudi potrdilo o bivanju.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Nosilno stališče tožene stranke za odločitev o obravnavani prošnji za BPP je ugotovitev, da tožnica z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP iz 13. člena ZBPP. Zato je odpadla presoja vrednosti drugega tožničinega premoženja in obstoja objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

7. Ugotoviti je, da tožnica v tožbi sicer laično toženi stranki očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in kršitev pravil postopka, ker ni upoštevala okoliščine, da se njen mož nahaja v domu starejših občanov. Iz tožničine vloge za BPP izhaja, da je tožnica že v prošnji za BPP navajala, da mož prebiva v domu starejših občanov in pri podatkih tam navedla dom kot njegovo začasno bivališče. Iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, da je tožena stranka tožničino prošnjo za BPP presojala tudi z vidika izpolnjevanja pogojev za izjemno BPP, čeprav je že iz tožničine prošnje izhajalo, da obstajajo pogoji za to.

8. Omeniti je, da prvi odstavek 22. člena ZBPP določa, da se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna brezplačna pravna pomoč). Po četrti alineji drugega odstavka se izjemna BPP pod pogoji iz prejšnjega odstavka dodeli tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo (npr. plačilo oskrbnine v domu starejših občanov).

9. Ugotoviti je, da kljub izrecni navedbi tožnice o nahajanju družinskega člana prosilke v institucionalnem varstvu, se organ za BPP do tega ni opredelil in ni presojal prošnje prosilke v smeri, ali ta morebiti ne izpolnjuje pogojev za izjemno BPP po četrti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Pravilno bi bilo, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe v sodelovanju s prosilko v skladu z načelom zaslišanja stranke iz prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v ugotovitvenem postopku (5. točka tretjega odstavka 146. člena ZUP) razčistila dejstva v zvezi z v upravnem postopku predlaganimi dokazi glede upravičenosti do izjemne brezplačne pravne pomoči.

10. Ta pomanjkljivost v vodenju postopka pred organom za BPP je konkretni zadevi vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Ker tožena stranka kljub izrecnemu zapisu o nahajanju družinskega člana prosilke v institucionalnem varstvu ni presojala, ali je tožnica izkazala okoliščine, ki bi utemeljevale njeno prošnjo po četrti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, ni možna presoja zakonitosti izdane odločbe, prav tako je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala vsebinsko odločiti o tožničini prošnji ob upoštevanju zgornjih izhodišč.

12. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.