Appeal dismissed; court upheld child support based on father's disability and mother's ability to work.

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka IV izreka - odločitev o preživnini) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Določitev preživnine za otroka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo strank postopka (točka I izreka), otroka strank A. A., rojeno 2007 in B. B., rojeno 2009 je zaupalo v varstvo in vzgojo materi ter kot stalno prebivališče otrok določilo naslov matere (točka II izreka). V točki III je določilo stike med nasprotnim udeležencem in otrokoma tako, da ti potekajo v skladu s predhodnim sprotnim dogovorom med obema staršema in v skladu z željami ter koristjo otrok. V odločbi o preživninski obveznosti (točka IV izreka) je nasprotnega udeleženca zavezalo k plačilu preživnine v znesku 116,00 EUR za vsakega otroka. V presežku je zahtevek predlagateljice zavrnilo ter odločilo, da udeleženca krijeta sama svoje stroške postopka (točka V in VI izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija predlagateljica (nadalje mati otrok) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Zmotna je presoja prvostopnega sodišča, da nasprotni udeleženec (nadalje oče otrok) ni pridobitno sposoben. To ne drži iz razloga, ker oče otrok prejema invalidsko nadomestilo, ne pa invalidske pokojnine, kar pomeni, da je pridobitno sposoben in v okviru svoje pridobitne sposobnosti bi moral poiskati zaposlitev in s tem povezan zaslužek, s katerim bi lahko plačeval višjo preživnino za oba otroka. Predlagateljica je trenutno nezaposlena, otroci in predlagateljica se preživljajo na podlagi socialnih transferjev. Ti pa se v skladu s sodno prakso pri določitvi preživnine ne upoštevajo, kar pomeni, da je v vsakem primeru potrebno očeta otrok obremeniti z višjo preživnino kot jo plačuje, ker sicer niso pokrite preživninske potrebe otrok. Sicer pa otroka živita pri materi, ki ima iz prejšnje zveze še enega otroka in to polnoletno hčerko C. C., ki pa se redno šola. Mati sama v celoti skrbi za otroka, oče otrok pa zaradi vinjenosti in s tem povezanega nasilja nima stikov z otroki, ker otroka stike z očetom odklanjata. Vse navedeno narekuje zvišanje preživnine na znesek 260,00 EUR za A. A. in na znesek 190,00 EUR za B. B. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec prereka izvajanje pritožbe. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da oče glede na svojo starost in zdravstvene sposobnosti ni več pridobitno sposoben in mu tako edini vir preživljanja predstavlja invalidsko nadomestilo v znesku 580,00 EUR mesečno. Višje preživnine, kot je določilo prvostopno sodišče, oče otrok ni zmožen plačevati. Nasprotno pa je mati otrok stara 46 let, je pridobitno sposobna in prejema visoke socialne transferje za preživljanje sebe in otrok. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti tako, da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za razvoj otrok (prvi odstavek 183. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca (189. člen DZ). Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (drugi odstavek 190. člena DZ). Če mora več oseb skupaj koga preživljati, se ta obveznost razdeli mednje po njihovih zmožnostih in tudi glede na to, koliko skrbi in pomoči je bil kdo udeležen (186. člen DZ).

6. Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih določb je bilo že v sodbi VSRS II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014 sprejeto stališče "po oceni Vrhovnega sodišča se je od uveljavitve ZZZDR do danes namen in tudi način dodeljevanja otroškega dodatka tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek, ki je bil družini odmerjen pred njenim razpadom glede na tedanje število članov in upoštevajoč tedanje dohodke in premoženje članov družine". V razlogih je med drugim navedeno, da otroški dodatek ni več denarna pomoč otroku, ampak je ta prejemek namenjen za zadovoljevanje potreb družine, v kateri otrok trenutno živi in se po razpadu družine odmeri na novo. Podobno velja glede denarne socialne pomoči, državne štipendije in ostalih socialnih transferjev, ki jih družini zagotavlja država. To pa še ne pomeni, da se otrok ne bo preživljal tudi iz javnih sredstev (otroški dodatek, socialna pomoč in drugi socialni transferji države). Nasprotno, otrok se bo preživljal tudi iz teh sredstev in to v primeru, če bo njegov materialni položaj tudi po sodni določitvi preživnine takšen, da bo še vedno upravičen do socialnih prejemkov iz javnih sredstev. Takšen pristop pa v primerih, ko je materialni položaj družine, v kateri živi preživninski upravičenec, pod pragom, ki ga določajo zakoni s področja socialne varnosti, narekuje presojo, kolikšno preživninsko breme je preživninski zavezanec (v mejah ugotovljenih potreb otroka) zmožen nositi. V primerih, ko je tudi položaj preživninskega zavezanca materialno slab, bo rezultat tak, da z naloženo preživnino otroka še vedno ne bo zadoščeno v celoti in tedaj bo preživninski upravičenec preostanek za življenje potrebnih sredstev pridobil iz javnih sredstev (tako sodba VSRS II Ips 264/2016 z dne 30. 1. 2017).

7. V obravnavnem primeru ni sporno, da preživninske mesečne potrebe A. A. znašajo nekaj čez 430,00 EUR in B. B. okrog 320,00 EUR; da se razpadla družina - mati in otroka preživljajo izključno s socialnimi transferji (socialna pomoč v znesku nekaj čez 1.050,00 EUR, otroški dodatek nekaj čez 280,00 EUR in državna štipendija za A. A. okrog 130,00 EUR); da je mati, ki je sedaj stara 45 let, brez zaposlitve, je pa pridobitno sposobna; da je oče otrok brez zaposlitve, je invalid III. kategorije in prejema invalidsko nadomestilo v znesku okrog 580,00 EUR mesečno. Pritožbeno sodišče se pridružuje prvostopnemu sodišču, da oče otrok ni več pridobitno sposoben zaradi alkoholizma, invalidnosti in starosti (star bo 62 let) in tudi nima nobenega drugega premoženja, na podlagi katerega bi lahko preživljal otroke. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče glede na materialne in pridobitne zmožnosti očeta tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno odmerilo preživnino očetu v znesku 116,00 EUR za vsako od hčera. Oče je tako hčerama dolžan plačevati mesečno preživnino v skupnem znesku 232,00 EUR in mu tako za lastno preživljanje preostane le okrog 350,00 EUR, kar pa je minimum za preživetje odrasle osebe preko meseca. Glede na slabo socialno stanje družine pa bo za preživljanje otrok, kot že doslej, prispevala tudi država z raznimi socialnimi transferji, edina rezerva za boljše življenje otrok pa je zaposlitev sicer dela zmožne matere.

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi s 2. točko 365. člena ZPP).

9. Predlagateljica s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil.