Appeal dismissed; appointment of editor requires no consent or opinion under ZRTVS-1, so no legal conflict exists.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja in nasprotni udeleženec sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Za odločitev je bistveno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, da neskladnost z zakonom ni podana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek predlagateljev, da se ugotovi kršitev 4. alineje prvega odstavka in drugega odstavka 33. člena Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje (KPPN), ker nasprotni udeleženec pred sprejemom odločitve predlagateljev ni obvestil o predlogu spremembe Izvedbenega akta o delovanju A. z dne 31. 1. 2022, in da se ugotovi, da sprememba Izvedbenega akta o delovanju A. z dne 31. 1. 2022 ni v skladu s tretjim odstavkom 21. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) ter se razveljavi. Odločilo je, da predlagatelja sama krijeta svoje stroške postopka, nasprotnemu udeležencu pa sta dolžna povrniti stroške v višini 3.001,57 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožujeta predlagatelja. V pritožbi povzemata razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje. Poudarjata, da je v sporu bistven postopek sprejema in vsebina spremembe Izvedbenega akta o delovanju A., ki je organizacijski akt na področju delovnih razmerjih, sprejet na podlagi ZRTVS-1. Ni dvoma, da je način imenovanja urednika uredništva pomembno vprašanje za novinarje tega uredništva. S spremembo se odstopa od dosedanje prakse imenovanja urednika uredništva na način, da se izloči soglasje radijskega odgovornega urednika. S tem se razmere poslabšajo, izgubi se vpliv in zaupanje med obema medijskima hišama oziroma uredništvoma, kar otežuje delo. Pomembnost načina imenovanja urednika uredništva potrjuje dopis z dne 11. 3. 2022. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotavljalo, ali je sprememba imenovanja urednika uredništva pomembno vprašanje za novinarje. Urednik uredništva načrtuje, organizira in nadzira delo uredništva. Ni bistveno, da ne gre za poseg v svobodo izražanja ali druge temeljne pravice novinarjev. Pomembnega vprašanja za novinarje ne gre presojati le s tem v zvezi. V nobenem primeru obveščanje predlagateljev nima posega v poslovne odločitve delodajalca, saj na mnenje ni vezan. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je A. uvrščen pod enoto D. B. Uvrščen je med organizacijski enoti D. B. in D. C. Enota D. A. nima odgovornega urednika programa, ki bi samostojno imenoval urednika uredništva za nove medije. ZRTVS-1 v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije ne določa ne soglasja ne mnenja, vendar je nasprotni udeleženec do spremembe pravilno določal soglasje, pri čemer je izhajal iz programske odgovornosti za vsebine uredništva za nove medije. To bi moralo upoštevati tudi sodišče prve stopnje. Za mnenje ni podlage v ZRTVS-1. Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo določbo statuta nasprotnega udeleženca, ki je bila spremenjena po sprejemu Izvedbenega akta o delovanju A. Predlagatelja pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe predlagateljev. Navaja, da Izvedbeni akt o delovanju A. ni splošni akt delodajalca. Imenovanje urednikov je urejeno z določbami Zakona o medijih (ZMed). Za urednika se ne zahteva, da ima sklenjeno delovno razmerje. Postopek njegovega imenovanja ni akt delovnega prava in z ničemer ne vpliva na položaj novinarjev. Urednika uredništva za nove medije je že pred spremembo imenoval odgovorni urednik informativnega programa B. Uredništvo za nove medije je sodilo v enoti D. B. Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Kot je povzelo sodišče prve stopnje, je Izvedbeni akt o delovanju A. organizacijski akt, s katerim je generalni direktor nasprotnega udeleženca določil nadaljnjo členitev notranje organizacije, način dela in poslovanja, število in delovno področje sodelavcev ter način organiziranja in delovanja enote D. A. V Informatorju H. z dne 31. 1. 2022 je bila objavljena sprememba Izvedbenega akta o delovanju A., ki je v drugem odstavku 5. člena črtala besedi "ob soglasju" in ju namestila z besedama "po mnenju". V zvezi s to spremembo, ki se nanaša na imenovanje urednika uredništva za nove medije, je spor.

7. Drugi odstavek 33. člena KPPN določa, da se novinarji obvestijo pred sprejemom odločitev o vprašanjih iz 1., 2. in 4. alineje prvega odstavka tega člena KPPN, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja; vprašanja iz 4. alineje prvega odstavka 33. člena KPPN so osnutki oziroma predlogi splošnih aktov in predlogi, s katerimi se v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo urejajo delovna razmerja in plače pa tudi druga vprašanja, pomembna za novinarje. Glede na to, da predlagatelja uveljavljata kršitev obvestilne dolžnosti, ki se ne nanaša na sindikat (ampak novinarje), se v zvezi s predlogom zastavlja vprašanje aktivne legitimacije (poleg vprašanja, ali gre pri spremembi po vsebini za splošni akt delodajalca, na kar opozarja nasprotni udeleženec).

8. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno štelo, da vprašanje imenovanja urednika uredništva za nove medije ni drugo vprašanje, pomembno za novinarje v smislu 4. alineje prvega odstavka 33. člena KPPN. V zvezi s tem mu pritožba neutemeljeno očita, da tega ni ugotavljalo, saj nasprotno izhaja iz točke 10 obrazložitve izpodbijane sodbe; pri presoji je ustrezno upoštevalo predvsem, da se sestava uredništva za nove medije ne spreminja in da sprememba ne posega niti v svobodo izražanja novinarjev niti v njihove druge (temeljne) pravice.

9. Tretji odstavek 21. člena ZRTVS-1, ki je bil z ZRTVS-1B spremenjen (od 30. 5. 2023 veljavni zakon ureja imenovanje urednikov v prvem odstavku 21. člena), je določal, da odgovorne urednike programov imenuje in razrešuje generalni direktor na predlog direktorja radia oziroma televizije, ki za ta mesta izvedeta javne razpise, da je mandat odgovornih urednikov štiri leta in da druge urednike imenuje in razrešuje odgovorni urednik programa.

10. Urednik uredništva za nove medije ni uvrščen med odgovorne urednike. Kot je razvidno iz povzete določbe tretjega odstavka 21. člena ZRTVS-1, zakon v zvezi z njegovim imenovanjem določa le, da je to v pristojnosti odgovornega urednika programa, pri čemer že sama predlagatelja v pritožbi navajata, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. Dejstvo, da je bilo pred spremembo določeno soglasje in da sta za A. programsko odgovorna tako enota D. B. kot enota D. C. za odločitev ni bistveno. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje sicer zmotno štelo, kar utemeljeno opozarja pritožba, da se A. uvršča pod enoto D. B. (tako je navajal nasprotni udeleženec), saj je iz predloženih organigramov razvidno, da je enota D. A. na isti ravni kot enota D. F. in enota D. G., kar je pod enoto D. B. in enoto D. C.

11. Za odločitev je bistveno, kot že navedeno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da neskladnost z zakonom ni podana, pri čemer predlagatelja v pritožbi neutemeljeno poudarjata pomembnost načina imenovanja urednika uredništva, poslabšanje razmer in izgubo vpliva ter zaupanja med obema medijskima hišama oziroma dejstvo, da enota D. A. nima (ni imel) odgovornega urednika programa, ki bi samostojno imenoval urednika uredništva za nove medije, ter se sklicuje na vsebino dopisa z dne 11. 3. 2022, ki vsebuje protest ob imenovanju vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije.

12. Sodišče prve stopnje je skladnost spremembe Izvedbenega akta o delovanju A. preizkusilo še z določbami Statuta javnega zavoda H. in ZMed, česar predlagatelja sploh nista uveljavljala. Pritožbena navedba, ki se nanaša na spremembo statuta (79. člen, ki ureja naloge, organizacija in vodenje enote D. A.), tako za odločitev ni bistvena, je pa po spremembi določeno, da vse programske dejavnosti uredniško-producentske enote A. vodi in usklajuje odgovorni urednik, ki ga v imenovanje generalnemu direktorju predlagata direktor C. in direktor B., v enoti D. A. pa deluje uredništvo za nove medije.

13. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Predlagatelja, ki s pritožbo nista uspela, sama krijeta svoje stroške, nasprotni udeleženec pa sam krije svoje stroške kratkega odgovora na pritožbo, ki kot takšen ni za pravdo potreben strošek (prvi odstavek 155. člena ZPP).