Appeal dismissed; manager's self-requested removal excludes statutory fee reduction and refund orders.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Določba četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP se nanaša (le) na situacijo, ko je upravitelj razrešen na svojo (lastno) zahtevo. Namen takega znižanja nagrade za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja je v tem, da razrešeni upravitelj sam nosi tiste stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali oziroma ki jih je s tem svojim ravnanjem povzročil, saj je do razrešitve upravitelja in posledično do imenovanja novega prišlo na podlagi ravnanja upravitelja samega.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o nagradi upravitelja (I.) nadomestilo upravitelja za prevzem poslov odmerilo v višini 38,99 EUR, sklenilo, da se (II). nadomestilo izplača po pravnomočnosti sklepa v celoti, v okviru razpoložljivih sredstev ter (III.) v delu, kjer upravitelj predlaga, da sodišče naloži razrešenemu upravitelju oziroma njegovim dedičem vračilo razlike prejete nagrade v višini 38,99 EUR ter da se razrešenemu upravitelju oziroma njegovim dedičem naloži še vračilo nakazila z dne 15. 6. 2022 v višini 350,00 EUR, pa upraviteljev predlog zavrnilo.

2. Zoper III. točko izreka se je pritožil upravitelj. Navedel je, da se z odločitvijo sodišča postavlja razrešenega upravitelja v bistveno boljši položaj, kot je položaj novega upravitelja, tako z vidika izplačila nagrade, kakor tudi z vidika poplačila drugih stroškov postopka, ter predlagal, da se sklep sodišča v izpodbijani III. točki spremeni tako, da se predlogu upravitelja v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je bil v tem stečajnem postopku za upravitelja najprej imenovan mag. A. A., po njegovi razrešitvi pa je bil imenovan novi upravitelj – pritožnik. Prejšnjemu upravitelju je namreč zaradi smrti prenehalo veljati dovoljenje za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije na podlagi 4. točke četrtega odstavka 109. člena ZFPPIPP, zato ga je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 118. člena ZFPPIPP razrešilo in imenovalo novega upravitelja.

5. Glede zavrnitve predloga upravitelja pod točko III. njegovega predloga (da se razrešenemu upravitelju oziroma njegovim dedičem naloži vračilo razlike prejete nagrade v višini 38,99 EUR ter vračilo nakazila z dne 15. 6. 2022 v višini 350,00 EUR) je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je že na podlagi jezikovne razlage določbe četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP mogoče ugotoviti, da se ta določba nanaša le na situacijo, ko se upravitelja razreši na njegovo zahtevo. Upoštevajoč še teleološko razlago pa je zaključilo, da je namen takega znižanja nagrade v tem, da ker je do razrešitve upravitelja in posledično do imenovanja novega prišlo na podlagi oziroma zaradi zahteve upravitelja samega, naj posledično upravitelj sam nosi tiste stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali oziroma ki jih je s tem svojim ravnanjem povzročil, in sicer tako, da se mu te stroške (ki jih predstavlja pavšalno nadomestilo za prevzem poslov iz razrešenega na novega upravitelja) odšteje od njegove siceršnje nagrade, ki mu pripada. Gre torej za logično in jasno posledico lastnih dejanj upravitelja, zaradi katerih so nastali določeni stroški, ki naj zato bremenijo njega.

6. Pritožnik zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da medtem ko bo razrešeni upravitelj lahko zadržal 100% izplačanega dela nagrade in večji del pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom, si novi upravitelj ne more izplačati niti nadomestila za prevzem poslov od razrešenega upravitelja, niti 10% nadomestila za otvoritveno poročilo ob izdaji končnega poročila, niti ne more pokriti vseh bančnih stroškov. Za takšno neenakopravno obravnavanje dveh stečajnih upraviteljev ni pravne podlage, situacija, ki nastane z upoštevanjem sklepa sodišča, pa je po njegovi oceni absurdna.

7. Pritožnik se z bistvom teleološke razlage sodišča prve stopnje strinja v delu, ki pojasnjuje, da razrešeni upravitelj ni kriv za nastalo situacijo in zato ne more nositi njenih posledic, vendar opozarja, da ta razlaga ne pove, od kje dobiti sredstva za izplačilo nadomestila, ki pripadajo novemu upravitelju, zato je primerna (le) v stečajnih postopkih, kjer je na razpolago zadostna stečajna masa za poplačilo nadomestil obeh upraviteljev. V primeru, ko se stečajna masa ne oblikuje, oziroma obsega le predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, pa taka razlaga pomeni, da bo samo novi upravitelj trpel posledice razrešitve, zato meni, da bi upravitelja morala vsaj v enaki meri trpeti posledice nezadostne stečajne mase.

8. Višje sodišče pritožbi pritrjuje v delu, v katerem opozarja, da zakonsko ni predvidena situacija, kakršna je v tej zadevi, kar pa ne pomeni, da je zgolj zato mogoča taka (smiselna) razlaga, za kakršno se zavzema pritožnik. Določba četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP se nanaša (le) na situacijo, ko je upravitelj razrešen na svojo (lastno) zahtevo. Na namen takega znižanja nagrade za pavšalno nadomestilo za prevzem poslov razrešenega upravitelja pravilno opozarja že sodišče prve stopnje in je v tem, da razrešeni upravitelj sam nosi tiste stroške, ki so zaradi njegovega ravnanja nastali oziroma ki jih je s tem svojim ravnanjem povzročil, saj je do razrešitve upravitelja in posledično do imenovanja novega prišlo na podlagi ravnanja upravitelja samega. V takem primeru mora razrešeni upravitelj sam nositi tiste stroške, ki jih je s svojim ravnanjem povzročil, in sicer tako, da se stroške pavšalnega nadomestila za prenos poslov iz razrešenega na novega upravitelja odšteje od njegove siceršnje nagrade, ki mu pripada.

9. Upoštevajoč zgoraj navedeno v primeru razrešitve po 4. točki 118. člena ZFPPIPP, znižanje nagrade, kot ga predvideva določba četrtega odstavka 104. člena ZFPPIPP ne pride v poštev niti smiselno. Ni pa mogoče uporabiti niti določbe tretjega odstavka 104. člena ZFPPIPP, saj po tej določbi upravitelj izgubi pravico do nagrade le v tistem insolvenčnem postopku, v katerem krši svoje obveznosti in je zato razrešen. Prav tako v okviru odmere nagrade novemu upravitelju ni mogoče reševati vprašanja, ali je razrešeni upravitelj pri opravljanju svojih nalog ravnal vestno in pošteno ter z ustrezno profesionalno skrbnostjo, na kar pritožnik cilja z navedbami, da za dne 15. 6. 2022 izplačanih 350,00 EUR ne obstajajo pojasnila niti dokazila, da bi si razrešeni upravitelj plačeval potne ali druge stroške in bi (že zato) moral ta znesek vrniti. V kolikor pritožnik meni, da za izplačila ni obstajala pravna podlaga, bi to moral reševati v drugem postopku, ni pa mogoče na podlagi upraviteljevih domnev dedičem razrešenega upravitelja v okviru izpodbijanega sklepa naložiti vračila razlike prejete nagrade v višini 38,99 EUR in jim naložiti še vračilo nakazila v višini 350,00 EUR, za kar se zavzema pritožnik.

10. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.