Higher court allows debt discharge by rejecting creditor's objection to debtor's installment plan.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne ugovor upnika proti odpustu obveznosti.

[JEDRO]

Res je, kot navaja upnik, da se lahko dolžnik prekomerno zadolži tudi z manjšimi zneski. Vendar pa gre pri tej zadolžitvi po oceni višjega sodišča za tako zadolžitev, ki bi jo dolžnica bila sposobna plačati, tudi ob sodelovanju njenega moža, zato vsekakor ne more biti že na prvi pogled jasno, da dolžnica naj ne bi imela namena plačati upniku navedenih obrokov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. V bistvenem navaja, da ni res, da naj ne bi imela namena plačati obveznosti ter da ni vestna in poštena. Nameravala je plačevati obročno, izbrala je čim bolj navaden in cenovno ugoden računalnik, ki ga je sin potreboval, sploh zaradi njegove bolezni ADHD. Prišel je izvršitelj in je hotel odnesti sedežno garnituro, na kateri spi sin, in mikrovalovno pečico, ki jo otroka potrebujeta za pogrevanje hrane, zato je morala vsaj nekaj plačati in si je izposodila denar z 20 % obrestmi, več pa ni zmogla.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena – zloraba pravice do odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Med drugim velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem (3. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bil dolžničin odnos do zadolževanja neodgovoren in lahkomiseln, saj ob vsakokratni zadolžitvi očitno ni naredila finančne konstrukcije za odplačilo prevzetih obveznosti in je zato ob vsaki nadaljnji zadolžitvi zapadala le še v večje dolgove, česar ni mogoče opredeliti kot vestnega in poštenega, dolžnica pa ni uspela izpodbiti domneve obstoja ovire za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Pred tem je še navedlo, da je dolžnica na naroku smiselno potrdila navedbe v ugovoru proti odpustu obveznosti.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je iz izpovedi dolžnice na naroku razvidno, da ne nasprotuje dejstvom, ki jih je v zvezi z njenim zadolževanjem pri vlagatelju ugovora navedel vlagatelj ugovora (v nadaljevanju tudi: upnik). Ni pa potrdila trditve, da naj ne bi imela namena poplačati upnikove terjatve. Izpovedala je ravno nasprotno, enako zatrjuje tudi v pritožbi.

8. Dolžnica je pri upniku konec oktobra in v začetku novembra nakupila predmete za gospodinjstvo (pralni stroj in štedilnik Beko), računalnik ter dvoje Lego kocke v skupni vrednosti 1.291,20 EUR, kar bi poplačala v več obrokih po 60,80 EUR na mesec. Prav tako upnik dolžnici očita nakup i-phona, za katerega ni sporno, da dolžnica z njim ne razpolaga več. Kot je dolžnica pojasnila na zaslišanju, je ta telefon vzela za sestro, zato je tudi jasno, da z njim ne razpolaga več, s tem pa tudi ni izkazano, da bi dolžnica dejansko prevzemala nesorazmerne obveznosti.

9. Res je, kot navaja upnik, da se lahko dolžnik prekomerno zadolži tudi z manjšimi zneski. Vendar pa gre pri tej zadolžitvi po oceni višjega sodišča za tako zadolžitev, ki bi jo dolžnica bila sposobna plačati, tudi ob sodelovanju njenega moža, zato vsekakor ne more biti že na prvi pogled jasno, da dolžnica naj ne bi imela namena plačati upniku navedenih obrokov. Iz njenih navedb je razvidno tudi, da je finančno konstrukcijo za odplačilo naredila, ne gre pa za tako visoke zneske, da plačila ne bi zmogla, tudi če je za svojo redno mesečno porabo prejemala z zakonom zmanjšane dohodke. Vendar pa se ji je ta finančni načrt podrl, ko ji je grozil odvzem sedežne garniture, na kateri spi njen sin, in mikrovalovne pečice, ki jo otroka potrebujeta za pogrevanje hrane. Zagotovo v običajnih razmerah ni smotrno, da se dolžnik, ki že ima dolgove, za vsaj delno plačilo enega od njih zadolži, kot se je dolžnica. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da je bila dolžnica v posebni situaciji. Izvršitelj bi ji namreč, če tega vsaj delno ne bi plačala, odnesel navedena, sicer nujno potrebna, predmeta (sedežno garnituro in mikrovalovno pečico), kar je lahko preprečila le z delnim odplačilom dolga.

10. Navedbe o nasvetu za začetek postopka osebnega stečaja in kdaj jih je prejela, predstavljajo pritožbeno novoto, ki je višje sodišče ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP); prav tako ne sme upoštevati niti navedb v zvezi s tem iz odgovora na pritožbo.

11. Nadalje pa je višje sodišče tudi upoštevalo, da iz navedb upnika ni razvidno, da bi pred tem, ko ji je na obroke prodal navedeno blago, kakorkoli preverjal finančno stanje dolžnice, iz česar pa sledi najmanj to, da tudi sam ni ocenjeval, da gre za take zneske, katerih plačila dolžnica ne bi zmogla. Sicer pa je tudi sam ravnal lahkomiselno, tak upnik pa ne potrebuje varstva pred morebiti lahkomiselnim dolžnikom. Pri tem višje sodišče ponovno poudarja, da tako iz navedb dolžnice kot iz njene izpovedi (ki je sodišče prve stopnje tudi ni ocenilo kot neverodostojne) izhaja, da je dolžnica ob sklepanju pogodb oziroma aneksov z upnikom ta dolg vsekakor nameravala plačati.

12. Glede na navedeno višje sodišče, drugače kot sodišče prve stopnje, ocenjuje, da je dolžnica uspela izpodbiti zakonsko domnevo, na katero se je skliceval upnik, zato je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznost (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.