Appeal dismissed; probate court's limited duty to identify estate assets excludes liability for missing vehicle location.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Naloga zapuščinskega sodišča ni, da išče premoženje in njegove pritikline (ključe, dokumente ipd.), temveč le ugotavlja, katero premoženje sodi v zapuščino in kdo ga deduje oziroma prejme na kakšni drugi pravni podlagi. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da sodišče ni z zadostno stopnjo zanesljivosti ugotovilo, ali avto sploh še obstoji, kje se nahaja, prav tako ne navedbe, kakšne težave in odgovornosti v zvezi z lastništvom neznano kje se nahajajočega avtomobila utegnejo zadeti pritožnico.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V zapuščinskem postopku po pokojni A. A. se je edina zakonita dedinja dedovanju odpovedala, zato je v skladu z 9. členom Zakona o dedovanju (ZD) zapuščina, sestoječa iz neizplačane pokojnine v znesku 66,89 EUR in avtomobila Renault Modus, letnik 2008, prešla na Republiko Slovenijo (kaduciteta).

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zgoraj navedena zapuščina postane last Republike Slovenije (I. točka izreka) in slednji naložilo, da plača stroške objave oklica v znesku 17,57 EUR (II. točka izreka).

3. Zoper sklep se pritožuje Republika Slovenija. Bistveni tezi pritožbe sta, da sodišče ni zanesljivo ugotovilo, ali premično premoženje, ki je predmet zapuščine (osebni avto), sploh obstaja, kdo ga hrani, kdo poseduje ključe, dokumente itd. Poleg tega navaja, da glede na nizko vrednost premoženja ni bilo upravičeno objaviti oklica v Uradnem listu, temveč bi zadoščala objava na sodni deski.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov v spisu (izpisek iz Registra motornih vozil, priloga C2) izhaja, da je bil sporni avto registriran do 28. 8. 2021, torej je bil registriran še v trenutku zapustničine smrti. Ta podatek z zadostno stopnjo verjetnosti omogoča sklepanje, da avtomobil še vedno obstoji. Naloga zapuščinskega sodišča ni, da išče premoženje in njegove pritikline (ključe, dokumente ipd.), temveč le ugotavlja, katero premoženje sodi v zapuščino in kdo ga deduje oziroma prejme na kakšni drugi pravni podlagi. Zato so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da sodišče ni z zadostno stopnjo zanesljivosti ugotovilo, ali avto sploh še obstoji, kje se nahaja, prav tako ne navedbe, kakšne težave in odgovornosti v zvezi z lastništvom neznano kje se nahajajočega avtomobila utegnejo zadeti pritožnico. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pripominja, da je pritožnica (država) najbolj usposobljena in opremljena (policija, inšpekcije, upravne enote, ki izvajajo registracije motornih vozil, baze podatkov itd.) za iskanje pogrešanih oziroma izginulih avtomobilov. V kolikor pritožnica meni, da avtomobila ni več oziroma da ji njegovo lastništvo prinaša več težav kot koristi, ga lahko z nekaj administrativnimi potezami izbriše iz seznama svojih osnovnih sredstev.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s stroški oklica. Oklic neznanim dedičem bi lahko teoretično pripeljal tudi do ugotovitve dodatnega zapustničinega premoženja, zato ni mogoče zaključiti, da je bila objava oklica v Uradnem listu nepotrebna.

7. Ker glede na povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane niti izrecno uveljavljane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163. členom ZD) kršitve, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.