Appeal dismissed because the creditor did not include the paid invoice in the enforcement request.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against the first-instance decision to partially suspend enforcement proceedings. The creditor voluntarily withdrew the enforcement request for a specific invoice after the debtor made a partial payment, explicitly excluding that invoice from the enforcement petition. The appellate court upheld the lower court's finding that the creditor did not pursue the unpaid balance of that specific invoice, ruling the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZPP 338. odst. 1; ZIZ 15.: An appeal is inadmissible if the creditor does not include a specific debt in the enforcement request after partial payment, thereby waiving the right to enforce that specific portion.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti upniku 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V pritožbi zatrjevanega plačanega računa ni v predlogu za izvršbo, tako po številki kot po znesku, zato ga upnik ne izterjuje. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačal 127,74 EUR, za kar je upnik delno umaknil predlog za izvršbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 28. 12. 2022, za 22. 2. 2023 plačanih 127,74 EUR. Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 12. 4. 2023 umaknil predlog za izvršbo zaradi delnega plačila.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da upnik navaja obveznost po računu št. PP–BL1-21191642, katerega je poravnal.
3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je dolžnik račun PP–BL1-21191642 v višini 75,67 EUR res poravnal, zaradi česar ga sploh ni zajel s predlogom za izvršbo. Kot izhaja iz vsebine predloga za izvršbo pod oznako zahtevka na strani 6 do 8, računa ni v predlogu in ga upnik ne vtožuje.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V pritožbi zatrjevanega plačanega računa ni v predlogu za izvršbo, tako po številki kot po znesku, zato ga upnik ne izterjuje. Dolžnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je plačal 127,74 EUR, za kar je upnik delno umaknil predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijan sklep po prvem odstavku 43. člena ZIZ.
6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
7. Upnikovi stroški za odgovor na pritožbo so bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje mu je priznalo nagrado za sestavo odgovora 200 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialnih stroškov po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Skupaj znašajo 149,33 EUR.