Appeal dismissed: Uplicant's agreement with valuation report does not constitute reasoned objections requiring cost reimbursement.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Neodgovor upnika na poziv sodišča prve stopnje za izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. Če bi upnik podal neutemeljene pripombe na cenitev, bi bila odločitev sodišča prve stopnje enaka. Zato zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila ne predstavlja obrazloženih pripomb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zahtevo upnika za povrnitev stroškov z dne 23. 8. 2023. Ugotovilo je, da je upnik z vlogo z dne 23. 8. 2023 sporočil, da se strinja z oceno tržne vrednosti nepremičnine in jo povzema ter sodišču predlaga, da cenitveno poročilo sodnega cenilca upošteva. Stroški vloge, s katero upnik sodišču sporoča, da nima pripomb na cenitveno poročilo, niso potrebni stroški izvršilnega postopka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da ga je sodišče 4. 8. 2023 pozvalo k podaji pripomb na cenitveno poročilo in mu določilo 8-dnevni rok za odgovor. Upnik je na podlagi poziva sodišča moral podati odgovor. Da je odgovor lahko podal, je moral pregledati celotno cenitveno poročilo, ki ima 35 strani, saj se v nasprotnem primeru do njega ne bi mogel opredeliti. Iz tega izhaja, da so stroški, ki so nastali, torej za podajo vloge, v kateri se upnik opredeljuje do cenitvenega poročila, potrebni za nadaljnji postopek, kar je očitno ocenilo tudi sodišče, saj v nasprotnem primeru ne bi upnika pozivalo k podaji mnenja z določitvijo roka za odgovor, ampak bi bilo opcijsko. Namen vloge o izjavi glede cenitve nepremičnine je v tem, da se izvršilni postopek lahko nadaljuje s prodajo nepremičnega premoženja, zato je taka vloga upnika pomembna za cilj izvršilnega postopka. Za vlogo ni potrebno nikakršno utemeljevanje niti sodelovanje dolžnika, prav tako ni potrebna posebna utemeljitev za priglašene stroške take vloge, ki upniku pripadajo v skladu z Odvetniško tarifo. Za izvršbo so potrebni tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev upnikovega zahtevka oziroma so z njim vsaj v pomembni zvezi. Vloga upnika na podlagi poziva sodišča, s katero se je izjasnil (ne glede na to ali je pripombe poslal ali se je s cenitvijo strinjal, v vsakem primeru je moral pregledati cenitveno poročilo) glede cenitve, je potrebna za nadaljevanje izvršbe ter je potrebno stroške naložiti dolžniku.

3. Dolžnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik v pritožbi ne obrazloži očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožbeno sporni so stroški upnikove vloge z dne 23. 8. 2023, s katero je sodišču prve stopnje sporočil, da se strinja z oceno tržne vrednosti nepremičnine in jo povzema ter sodišču predlaga, da cenitveno poročilo upošteva (2. točka obrazložitve sklepa).

7. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Upnik v pritožbi načeloma pritrjuje materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje, ko navaja, da na vprašanje kateri stroški upnika so potrebni za izvršbo ni mogoče na splošno odgovoriti, ampak je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej, da je treba izhajati iz dejstev, da za izvršbo niso nepotrebni le stroški, ki so popolnoma pretirani ali odvečni, temveč tudi tisti, ki se zdijo koristni le z upnikovega (subjektivnega vidika), objektivno pa niso prispevali k uspešnosti izvršbe in da so potrebni tisti stroški, brez katerih ni mogoče opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev upnikovega zahtevka oziroma so vsaj z njim v pomembni zvezi.

8. Potrebni stroški so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku. 1 Vendar upnik v pritožbi neutemeljeno navaja za sporne stroške, da so bili potrebni za izvršbo.

9. Upnik neutemeljeno navaja, da je na podlagi poziva sodišča moral podati odgovor na cenitveno poročilo, da je to ocenilo tudi sodišče, saj ga v nasprotnem primeru ne bi pozivalo k podaji mnenja, ampak bi to bilo opcijsko. Sodišče prve stopnje je v dopisu z dne 4. 8. 2023 pozvalo stranke, torej tudi upnika po pooblaščenki, da v roku 8 dni poda morebitne obrazložene pripombe na cenitev. Iz tega zapisa ne izhaja dolžnost podaje pripomb, ki jih nenazadnje upnik niti ne podal, kar je že zadosten razlog za zaključek o nepotrebnosti vloge, temveč možnost oziroma opcija. Upnikova vloga ni imela nobenega pomena v postopku, saj v ničemer ni izboljšala njegovega položaja 2 . Odločitev sodišča o ugotovitvi vrednosti nepremičnine bo neodvisna od upnikove aktivnosti in sodišče bo upoštevalo cenitveno poročilo (če ne bo pripomb dolžnice), četudi upnik ne bi podal vloge. 3 Neodgovor upnika na poziv sodišča prve stopnje za izvršilni postopek ne bi imel nobenih negativnih posledic. 4 Celo upnik v pritožbi navaja, da za vlogo ni potrebno nikakršno utemeljevanje. Če bi upnik podal neutemeljene pripombe na cenitev, bi bila odločitev sodišča prve stopnje enaka. Zato zgolj navedba o strinjanju s cenitvenim poročilom in podano mnenje o pravilnosti cenitvenega poročila ne predstavlja obrazloženih pripomb. Za obrazloženo vlogo velja vloga, v kateri stranka za svoj zahtevek oziroma svoje stališče o določeni stvari postavlja trditve, ki jih utemeljuje z navajanjem dejstev in za dokazovanje resničnosti teh predlaga dokaze. 5 Upnik je sicer res moral pregledati celotno cenitveno poročilo, kot navaja v pritožbi, ali pa vsaj njegov bistveni zaključek. Vendar za pregled cenitvenega poročila ni predvidena posebna nagrada, temveč je zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, ker se izvršba na nepremičnino opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine (na podlagi cenitve sodnega cenilca – drugi odstavek 178. člena ZIZ), s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo v skladu s 167. členom ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo upnikov stroškovni zahtevek.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

11. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSM I Ip 234/2023.

2 Sklep VSM I Ip 351/2019.

3 Sklep VSM I Ip 587/2017.

4 Že cit. sklep VSM I Ip 234/2023.

5 Sklep VSM I Ip 585/2012.