Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1837/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.1837.2023 AI generated

Appeal allowed; court ruled settlement fee is a separate service from drafting fees under lawyer tariff.

Case Number VSL Sklep II Cp 1837/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court granted the plaintiff's appeal, increasing the awarded legal fees from 1,453.81 EUR to 2,039.41 EUR. The first-instance court had incorrectly classified the fee for concluding the settlement as part of the drafting fee, whereas the plaintiff argued it was a distinct service. The court agreed, determining that concluding a settlement constitutes a standalone service under the specific tariff provision, thereby entitling the plaintiff to the additional compensation.

Legislator headnote

AI generated

Tariff of Lawyers' Fees 2019, Article 19; Article 20; Article 3, Paragraph 1, Subparagraph 2: The fee for concluding a court settlement is a separate service from the fee for drafting the claim and application and must be calculated independently.

Keywords

AI generated
court settlement fee lawyer tariff classification separate service fee legal costs appeal civil procedure fees

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se I. točka sklepa sodišča prve stopnje z dne 9. 6. 2023 spremeni tako, da se znesek 1.453,81 EUR nadomesti z zneskom 2.039,41 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 176,83 EUR v roku 15-dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

Stališče prvega sodišča, da je nagrada za sklenitev sodne poravnave všteta v nagrado za sestavo tožbe in vlog po tar. št. 19 in 20 OT, je napačno. Sklenitev sodne poravnave v obravnavani zadevi je ovrednotena kot samostojna storitev v 2. alineji 1. točke tar. št. 3 OT. Tožnik je zato upravičen tudi do nagrade za to storitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 9. 6. 2023 naložilo toženki, da tožniku povrne pravdne stroške v višini 1.453,81 EUR (I. točka sklepa). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožnikove pravdne stroške v višini 286,47 EUR povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, kot je to razvidno iz II. točke sklepa.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da tožniku prisodi še nadaljnje stroške v zvezi s sklenitvijo sodne poravnave, podrejeno pa, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da prvo sodišče ni odločilo o tožnikovih stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper njegov sklep z dne 7. 7. 2022. Predlaga, da prvo sodišče o povrnitvi teh stroškov izda dopolnilni sklep, podredno pa glede teh pritožbenih stroškov vlaga pritožbo. Izpodbija odločitev prvega sodišča, ki mu ni priznalo nagrade za sklenitev sodne poravnave. Ti stroški so bili zaznamovani od vrednosti, na katero sta se pravdni stranki poravnali, zato se morajo tožniku priznati v celoti. Ti stroški niso zajeti v nagradi za sestavo tožbe. Nagrada za sklenitev poravnave je določena v posebnem poglavju Odvetniške tarife (OT). Prvo sodišče bi zato moralo uporabiti tar. št. 3 OT.

3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče prvega sodišča, da je nagrada za sklenitev sodne poravnave všteta v nagrado za sestavo tožbe in vlog po tar. št. 19 in 20 OT, je napačno. Sklenitev sodne poravnave v obravnavani zadevi je ovrednotena kot samostojna storitev v 2. alineji 1. točke tar. št. 3 OT. Tožnik je zato upravičen tudi do nagrade za to storitev.

6. Po pravnomočnosti vmesne sodbe z dne 25. 2. 2022 sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo o višini odškodnine, ki jo je toženka dolžna plačati tožniku. Nagrada za to storitev (sklenitev sodne poravnave) se določi po 2. alineji 1. točke tar. št. 3 OT, po višini pa se vrednost storitve določi od zneska odškodnine, dogovorjene s sodno poravnavo, upoštevajoč 1. točko tar. št. 19 OT. Glede na priglašeno nagrado za sklenitev sodne poravnave v tožnikovem stroškovniku (800 točk) je tožnik očitno predlagal odmero na podlagi tretjega odstavka 12. člena v zvezi s četrtim odstavkom 14. člena OT. Tožniku zato pripada nagrada v zahtevani višini 800 točk (400 točk po 1. točki tar. št. 19 OT, zvišano za 100 % po 2. alineji 1. točke tar. št. 3 OT). Z ozirom na vrednost točke in stopnjo DDV pripada tožniku iz tega naslova še 585,60 EUR, skupno tako 2.039,41 EUR, ne pa 1.453,81 EUR.

7. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz I. točke tega sklepa (3. točka 365. člena in 358. člen ZPP).

8. Tožnik je predlagal izdajo dopolnilnega sklepa o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo z dne 29. 8. 2022. Prvo sodišče je izdalo o teh stroških dopolnilni sklep z dne 7. 7. 2023, ki je pravnomočen. S tem je bil končan postopek v zvezi z izdajo dopolnilnega sklepa, zato ni bilo treba obravnavati tožnikove podrejeno vložene pritožbe v tem delu.

9. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in drugi odstavek 165. člena ZPP). Ti predstavljajo nagrado za sestavo pritožbe, materialne stroške, DDV in sodno takso za pritožbo, v skupni višini 176,83 EUR, v skladu z določili OT in Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.