Appeal dismissed; claimant failed to raise set-off defense timely, making it irrelevant for small value proceedings.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna v osmih dneh povrniti 186,66 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

V zvezi s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pobotnega ugovora, ki ga je toženka podala v vlogi z dne 7. 7. 2021 višje sodišče ugotavlja, da bi toženka ugovor morala uveljavljati že v odgovoru na dopolnitev tožbe, zato je bila glede navajanja dejstev in dokazov s tem v zvezi prekludirana. Na to je bila toženka tudi izrecno opozorjena s pozivom sodišča prve stopnje, naj odgovori na pripravljalno vlogo tožnice. Trditve glede pobotnega ugovora so torej bile za odločitev v zadevi nerelevantne. Na nerelevantne razloge pa sodišče v obrazložitvi ni dolžno obširneje odgovarjati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 1.153,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od v I. točki izreka navedenih zneskov (I. točka izreka izpodbijane sodbe) in odločilo, da je toženka dolžna tožnici v 15 dneh povrniti 633,98 EUR stroškov z obrestno posledico v primeru zamude (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo se je pritožila toženka, in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo in priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP odločala sodnica posameznica, saj gre za spor majhne vrednosti, zadeva pa ni zapletena glede pravnih ali dejanskih vprašanj in od odločitve o pritožbi ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, kar bi opravičevalo odločitev, da se zadeva odstopi v reševanje senatu.

6. Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena ZPP) se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

7. V tej zadevi je tožnica zahtevala plačilo štirih računov za popravilo tovornega vozila toženke. V zvezi z računoma št. 00-000844 in 00-000846 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila toženka dolžnica tožnice in upnica družbe A., d.o.o. za isti znesek 2.513,59 EUR. Na podlagi pogodbe o izterjavi je bila potrjena kompenzacija, pri kateri toženka ni navedla, katere obveznosti se pobotajo, zato je ugovor toženke, da sta bila zneska po teh računih v kompenzacijo vključena, zavrnilo.

8. V zvezi z računoma št.00-000860 in 00-000952 pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede uveljavljanih stvarnih napak pri popravilu klime in ključavnice na tovornem vozilu toženke. Prvi račun je tožnica izdala za menjavo PVC spone za cev goriva in menjavo filtra za klimo, ki ga je toženka neutemeljeno zavrnila, zato ji je tožnica izdala še drugi račun. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bilo popravilo opravljeno strokovno, je zahtevku ugodilo tudi v tem delu.

9. Izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje lahko pomeni bodisi kršitev določbe 8. člena ZPP, kar bi ob utemeljenosti pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, bodisi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Oboje predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti. 1 Zato je pritožbeni očitek, da je v zvezi z računoma 00-000844 in 00-000846 sodišče prve stopnje kršilo 8. člen ZPP, neutemeljen. Procesna kršitev 8. člena ZPP se v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ne preizkuša.

10. S pritožbenimi trditvami o napačni ugotovitvi, kateri račun tožnica v tem postopku vtožuje, in o tem, katero terjatev je tožnica pobotala, pritožnica prav tako izpodbija ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, kar ni dovoljen pritožbeni razlog.

11. Pritožbeni očitek o napačni materialnopravni podlagi 287. člena Obligacijskega zakonika – OZ pritožnica utemeljuje s sklicevanjem na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, saj trdi, da je tožnica zapirala tudi račune, zapadle po 3. 7. 2020 in ni upoštevala vrstnega reda zapadlih obveznosti, zato je ta pritožbeni razlog neutemeljen. Iz dejanske podlage izpodbijane sodbe pa tudi izhaja, da toženka ob izvedbi kompenzacije ni izjavila, katere obveznosti naj se pobotajo.

12. Glede računov 20-351-000860 in 20-351-000952 pritožnica ne konkretizira očitka, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo trditvam tožnice, zato nanj višje sodišče ne more odgovoriti.

13. V zvezi s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pobotnega ugovora, ki ga je toženka podala v vlogi z dne 7. 7. 2021, pa višje sodišče ugotavlja, da bi toženka ugovor morala uveljavljati že v odgovoru na dopolnitev tožbe, zato je bila upoštevajoč določila 451. do 453. člena ZPP glede navajanja dejstev in dokazov s tem v zvezi prekludirana. Na to je bila toženka tudi izrecno opozorjena s pozivom sodišča prve stopnje, naj odgovori na pripravljalno vlogo tožnice. Trditve glede pobotnega ugovora so torej bile za odločitev v zadevi nerelevantne. Na nerelevantne razloge pa sodišče v v obrazložitvi ni dolžno obširneje odgovarjati. Tudi v tem delu zato pritožnica s sklicevanjem na 8. člen ZPP ne more uspeti.

14. Ker je pritožba neutemeljena in ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15. Toženka s pritožbo ni uspela, zato je na podlagi prvega odstavka 154. in 155. člena ZPP dolžna svoje stroške pritožbenega postopka kriti sama, tožnici pa povrniti stroške odgovora na pritožbo. Odmerjeni so po specificiranem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo, pri čemer stroška posveta s stranko in pregleda pritožbe višje sodišče ni upoštevalo, saj sta že zajeta v nagradi za odgovor na pritožbo. Toženka je dolžna tožnici stroške povrniti v roku osmih dni po prejemu te sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev obveznosti dalje.

1 Prim. VSL Sodba II Cpg 781/2020 z dne 26. 1. 2021 in VSL Sodba I Cp 2009/2022 z dne 28. 12. 2022.