Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep II Ip 758/2023 ECLI:SI:VSMB:2024:II.IP.758.2023 AI generated

Appeal dismissed; costs for enforcement application must be declared in the application itself.

Case Number VSM Sklep II Ip 758/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court in Maribor dismissed the creditor's appeal against the first-instance court's rejection of a claim for enforcement-related costs. The creditor argued that a 30-day window existed for declaring costs incurred during the enforcement application, citing established case law regarding similar scenarios. The court rejected this, ruling that costs known at the time of filing must be declared in that same application, as the enforcement order based on a certified document is issued without prior hearing.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 8. odstavek 38. člena; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 163. člen (3. odstavek): Costs incurred in connection with an enforcement application must be declared in the application itself; otherwise, they are not recognized.

Keywords

AI generated
enforcement application costs declaration timing requirements certified document enforcement proceedings

Cited Legislation

AI generated
8. odstavek 38. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
163. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (3. odstavek)
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
350. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (2. odstavek)
365. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
366. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
154. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1. odstavek)

Cited Case Law

AI generated
VSL II Ip 1560/2021
V zvezi s tem se sklicuje na sklepe VSL II Ip 1560/2021, VSL II Ip 2339/2016, VSC I Ip 63/2022 in VSK II Ip 66/2011.
VSL II Ip 2339/2016
V zvezi s tem se sklicuje na sklepe VSL II Ip 1560/2021, VSL II Ip 2339/2016, VSC I Ip 63/2022 in VSK II Ip 66/2011.
VSC I Ip 63/2022
V zvezi s tem se sklicuje na sklepe VSL II Ip 1560/2021, VSL II Ip 2339/2016, VSC I Ip 63/2022 in VSK II Ip 66/2011.
VSK II Ip 66/2011
V zvezi s tem se sklicuje na sklepe VSL II Ip 1560/2021, VSL II Ip 2339/2016, VSC I Ip 63/2022 in VSK II Ip 66/2011.
VSL sklep I Ip 398/2023
Appeal dismissed; filing fees must be claimed in the original application, not later.
VSL Sklep II Ip 2698/2018
Appeal allowed; first-instance court wrongly calculated enforcement objection costs under lawyer tariff.
VSL sklep III Ip 749/2014
Appeal dismissed; execution proceedings cost recovery rules differ from civil procedure law.
VSRS sklep Cp 18/2012
2 VSL sklep I Ip 398/2023; VSL Sklep II Ip 2698/2018; VSL sklep III Ip 749/2014; VSRS sklep Cp 18/2012.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

V predmetni zadevi je upnik z vlogo z dne 3. 10. 2023 zahteval povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi s predhodno vloženim predlogom za izvršbo. Njihov nastanek in višina sta bila upniku tako v celoti znana že ob vložitvi predloga za izvršbo. V tovrstnih primerih pa je stališče sodne prakse takšno, da mora upnik stroške priglasiti najpozneje v vlogi, v zvezi s katero zahteva povrnitev stroškov, sicer se ti ne priznajo. Temu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje, ob tem pa tudi pravilno upoštevalo, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine odločba, ki se izda brez poprejšnjega obravnavanja, zaradi česar ima stališče, da je treba stroške, nastale v zvezi z vložitvijo predloga za izvršbo, priglasiti že v predlogu za izvršbo, neposredno podlago tudi v izrecni določbi tretjega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za povračilo stroškov postopka z dne 3. 10. 2023.

2. Upnik v pravočasni pritožbi odločitev sodišča prve stopnje izpodbija kot napačno in v nasprotju s sodno prakso. Navaja, da rok "takoj", ki je določen v osmem odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), predstavlja pravni standard, ki ga mora napolniti sodna praksa. Ta pa je ustaljena, in sicer večinska sodna praksa takojšnjo priglasitev stroškov razlaga kot 30 dni po tem, ko stroški nastanejo in je znana njihova višina. V zvezi s tem se sklicuje na sklepe VSL II Ip 1560/2021, VSL II Ip 2339/2016, VSC I Ip 63/2022 in VSK II Ip 66/2011. Izpostavlja, da je stroške priglasil takoj, ko je uvidel napako pri oddaji predloga za izvršbo, tj. 10 dni po oddaji predloga za izvršbo, kar je bistveno pred potekom 30 dni. Meni, da bi moralo sodišče odstop od ustaljene sodne prakse še posebej natančno in argumentirano utemeljiti, predvsem tudi s tehtanjem pravic, ki so si ob tem postavljene nasproti. Upnik je namreč upravičen do povračila vseh potrebnih stroškov, priglašeni stroški pa so nedvomno bili potrebni in tudi znani dolžniku. Poznejša odločitev o stroških dolžnika v ničemer ne postavlja v slabši položaj. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, njegovemu stroškovnemu predlogu v celoti ugodi in priglašene stroške naloži v plačilo dolžniku. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi moral upnik stroške, ki jih je imel v zvezi s predlogom za izvršbo, priglasiti najpozneje takrat, ko je vložil predlog za izvršbo, tj. 22. 9. 2023, in je priglasitev stroškov, ki jo je podal šele v vlogi z dne 3. 10. 2023, prepozna. Drži sicer, da je v osmem odstavku 38. člena ZIZ opredeljeni rok za priglasitev stroškov "takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina" pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti v vsakem posameznem primeru. Vendar pa je zmotno stališče upnika, da naj bi se v skladu z enotno sodno prakso, ki je relevantna tudi za obravnavani primer, kot pravočasna upoštevala priglasitev stroškov v roku 30 dni, odkar so ti nastali in je znana njihova višina. Upnik namreč spregleda, da v zadevah, na katere se sklicuje v pritožbi, dejanske okoliščine niso bile enake okoliščinam obravnavane zadeve. V tistih zadevah je bila obravnavana pravočasnost priglasitve stroškov, ki so nastali v zvezi z dejanji izvršitelja oziroma izvedencev in v zvezi s katerimi je presoja pravočasnosti priglasitve stroškov odvisna od tega, kdaj se je upnik seznanil z višino tako nastalih stroškov in jih razumno lahko priglasil, sodna praksa pa v teh primerih rok "takoj" razlaga nekoliko ohlapneje in dopušča, da upnik stroške priglasi v primernem roku ter kot takega upošteva tudi rok 30 dni.

5. Drugače pa velja, če upnik zahteva povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi z vloženo vlogo, kot je to v obravnavanem primeru. V predmetni zadevi je upnik z vlogo z dne 3. 10. 2023 zahteval povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi s predhodno vloženim predlogom za izvršbo. 1 Njihov nastanek in višina sta bila upniku tako v celoti znana že ob vložitvi predloga za izvršbo. V tovrstnih primerih pa je stališče sodne prakse takšno, da mora upnik stroške priglasiti najpozneje v vlogi, v zvezi s katero zahteva povrnitev stroškov, sicer se ti ne priznajo. 2 Temu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje, ob tem pa tudi pravilno upoštevalo, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine odločba, ki se izda brez poprejšnjega obravnavanja, zaradi česar ima stališče, da je treba stroške, nastale v zvezi z vložitvijo predloga za izvršbo, priglasiti že v predlogu za izvršbo, neposredno podlago tudi v izrecni določbi tretjega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Po obrazloženem in glede na to, da so tako v postopku na prvi stopnji kot v pritožbenem postopku upnikove navedbe o tehnični napaki, do katere naj bi prišlo pri vložitvi predloga za izvršbo in zaradi katere naj bi izostala priglasitev stroškov, ostale na povsem pavšalni ravni in dokazno nepodprte, je sodišče druge stopnje zaključilo, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga za povrnitev stroškov pravilna in skladna z določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ, v skladu s katero se stroški, ki niso priglašeni takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, ne priznajo. Ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje upnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Upnik, ki s pritožbo ni uspel in ni mogoče šteti, da bi njegovi pritožbeni stroški bili potrebni za postopek, mora te kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ, prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Nagrada za predlog za izvršbo, 2% materialnih stroškov, 22% DDV in sodna taksa.

2 VSL sklep I Ip 398/2023; VSL Sklep II Ip 2698/2018; VSL sklep III Ip 749/2014; VSRS sklep Cp 18/2012.