Supreme Court dismisses appeal for interim order review as such review is not permitted by law.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's request to permit a review of the second-instance court's decision on an interim order. The applicant argued for reviewability, but the court clarified that proceedings for interim orders are protective measures running parallel to main proceedings, not final judgments on the main issue. Consequently, the court ruled that the law explicitly limits review to specific execution steps, excluding interim order decisions, and therefore no review can be permitted.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju 10. člen 1. odstavek; Zakon o pravdnem postopku 384. člen 1. odstavek: Review proceedings against interim orders are not permitted because such orders do not conclude the main proceedings and serve only as temporary protective measures.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Revizija v postopkih odločanja o začasnih odredbah ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni dovoljen.
5. Postopek za izdajo začasne odredbe je postopek zavarovanja, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
6. Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari. 1
7. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi s drugim odstavkom 367. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Tako tudi VSRS II DoR 400/2018, II DoR 490/2019, II DoR 299/2023.