Appeal dismissed; court awarded costs for preparatory motions despite partial claim withdrawal and Supreme Court ruling.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V spornih vlogah je tožeča stranka, poleg delnega umika tožbe v slednji, navajala svoje materialnopravne razloge zakaj je utemeljen tožbeni zahtevek za tedaj še sporne zakonske zamudne obresti. V trenutku oddaje vlog tožeče stranke še ni bila znana odločitev Vrhovnega sodišča RS, saj revizija še ni bila vložena. Zato sta bili v trenutku oddaje vlogi tožeče stranke potrebni in posledično stroški potrebni za pravdo.

Če bi sodišče sledilo toženi stranki in tožeči stranki ne bi upoštevalo potrebnih stroškov za obe sporni vlogi, bi to pomenilo, da bi dvakrat upoštevalo njen delni neuspeh, prvič za obe vlogi in drugič glede na končni rezultat.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo toženi stranki, da je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka 1.756,01 EUR v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je bila tožba delno umaknjena 3. 6. 2021, istega dne, ko je tožeča stranka prejela vlogo tožene stranke z dokazilom o plačilu 26. 5. 2021, kar je šteti za delni umik takoj po izpolnitvi dela tožbenega zahtevka. Tožeča stranka je v prvi fazi postopka glede na umik tožbe za glavnico 19.073,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 11. 2020 do 26. 5. 2021 (831,31 EUR) uspela z 82,9 %. Od delnega umika dalje so bile sporne še zakonske zamudne obresti od 19.073,69 EUR od 2. 8. 2018 do 8. 11. 2020 v višini 4.101,72 EUR. Vrhovno sodišče RS je s sodbo III Ips 13/2022 z dne 13. 12. 2022 zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti, vsled česar tožeča stranka v tem delu ni uspela. Uspeh tožeče stranke v celotnem postopku znaša 82,9 %, tožene stranke 17,1 %. Tožeča stranka je priglasila, sodišče pa ji je kot potrebne priznalo: […], 375 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 26. 3. 2021, 150 točk za tretjo pripravljalno vlogo z dne 3. 6. 2020, 30,25 točk za materialne stroške […].

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da izpodbija sklep v delu, s katerim je sodišče tožeči stranki priznalo stroške za sestavo druge in tretje pripravljalne vloge ter sorazmerni del materialnih stroškov. Ti stroški tožeči stranki ne gredo, saj je tožena stranka pred sestavo druge in tretje pripravljalne vloge tožeče stranke na sodišče poslala vlogo, s katere je delno pripoznala zahtevek (vloga z dne 4. 3. 2021) in nadaljnje vloge tožeče stranke v zvezi s tem delom zahtevka, ki je bil pripoznan, niso bile potrebne ter sodišče ni pravilno uporabilo 155. člen ZPP. V preostalem delu je bil zahtevek tožeče stranke neutemeljen glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS in tožeči stranki stroški ne gredo glede na to, da v pravdi s tem delom zahtevka ni uspela. Navedbe tožeče stranke v drugi in tretji pripravljalni vlogi se nanašajo zgolj na obresti, ki niso bile pripoznane in za katere je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da jih tožeča stranka neutemeljeno zahteva. V tretji pripravljalni vlogi je tožeča stranka sicer utesnila zahtevek, vendar je tožena stranka pred tem naredila pripoznavo zahtevka in sodišču v vlogi z dne 4. 3. 2021 predlagala, da nemudoma in brez nadaljnjih stroškov izda sodbo na podlagi pripoznave ter so nadaljnje vloge tožeče stranke v zvezi s tem neutemeljene in nepotrebne ter ji stroški ne pripadajo in jih je sodišče napačno odmerilo.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je v pripravljalni vlogi z dne 4. 3. 2021 delno pripoznala tožbeni zahtevek, vendar sodišče prve stopnje ni izdalo sodbe na podlagi pripoznave, temveč je na podlagi kasnejšega delnega umika tožbe po vlogi tožeče stranke z dne 3. 6. 2021 v sklepu in sodbi z dne 18. 6. 2021 delno ustavilo pravdni postopek. Odločba je glede delne ustavitve postopka postala pravnomočna brez pritožbe pred sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2022. V spornih vlogah z dne 26. 3. 2021 in 3. 6. 2021 je tožeča stranka, poleg delnega umika tožbe v slednji, navajala svoje materialnopravne razloge zakaj je utemeljen tožbeni zahtevek za tedaj še sporne zakonske zamudne obresti. V trenutku oddaje vlog tožeče stranke še ni bila znana odločitev Vrhovnega sodišča RS, saj revizija še ni bila vložena. Zato sta bili v trenutku oddaje vlogi tožeče stranke potrebni in posledično stroški potrebni za pravdo po prvem odstavku 155. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je izračunalo končni delni uspeh strank v pravdi upoštevaje sodbo Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2022. Za tožečo stranko je upoštevalo 82,9 % uspeh in za toženo stranko 17,1 % uspeh na račun (kapitaliziranih) obresti od glavnice 19.073,64 EUR v znesku 4.101,72 EUR (6. točka obrazložitve sklepa). Delnega uspeha strank, konkretno tožene stranke glede obresti od glavnice, ni mogoče uporabiti za posamezne pripravljalne vloge nasprotne – tožeče stranke, pač pa se upošteva končni delni uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Ta določa za primer, če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Če bi sodišče sledilo toženi stranki in tožeči stranki ne bi upoštevalo potrebnih stroškov za obe sporni vlogi, bi to pomenilo, da bi dvakrat upoštevalo njen delni neuspeh, prvič za obe vlogi in drugič glede na končni rezultat. To ne bi bilo materialnopravno skladno. Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo tožeči stranki stroške druge in tretje vloge z materialnimi stroški.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prve stopnje.

8. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).