Court rejects transfer request because jury duty membership alone does not prove judicial bias.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer a labor dispute to another court. The plaintiff, a judge serving as a jury member at the hearing court, argued this created an appearance of bias. The court held that merely holding a jury position does not automatically raise reasonable doubts about judicial impartiality without further evidence.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Ustava RS 100. člen: Membership on a jury panel alone does not constitute sufficient grounds to presume a lack of objective impartiality or justify transferring a case to another court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Uveljavljena sodna praksa je, da zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice, pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je na Delovno sodišče v Kopru, Zunanji oddelek v Novi Gorici, zoper toženko vložila tožbo za plačilo različnih terjatev iz naslova delovnega razmerja (razlika v plači, razlika v nadomestilu, odškodnina za neizkoriščen letni dopust, odškodnina za odpovedni rok, odškodnina zaradi neenake obravnave) v skupnem znesku 60.495,00 EUR s pp.
2. Predsednica Delovnega sodišča v Kopru je predlagala, da Vrhovno sodišče RS določi drugo stvarno pristojno sodišče za obravnavo zadeve, saj je tožnica sodnica porotnica tega sodišča (aktivna je sodelovala v letih 2017 - 2020), kar bi lahko zaradi narave dela sodnika porotnika (zaupanje in izmenjava strokovnih stališč v senatu) pri nasprotni stranki in v javnosti povzročilo dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodišča.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med slednje lahko sodi tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča, vendar mora imeti takšen dvom razumno podlago.
5. Po uveljavljeni sodni praksi 1 zgolj okoliščina, da je stranka pri razpravljajočem sodišču imenovana za sodnika porotnika, ne pomeni ovire za odločanje sodišča v sporu te stranke. Sodnik porotnik sicer lahko pride v službene stike s sodnikom, ki sodi v zadevi, v kateri sodnik porotnik nastopa kot stranka, a to samo po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost tega in drugih sodnikov istega sodišča. Drugih okoliščin, ki bi kazale na dvom v korektnost postopka in v objektivno nepristranskost sodnikov do tožnice pa predsednica Delovnega sodišča v Kopru ne navaja.
6. Zato je Vrhovno sodišče predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo.
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča VIII R 3/2021 z dne 20. 4. 2021, VIII R 4/2021 z dne 11. 5. 2021 in VIII R 13/2021 z dne 15. 11. 2021.