Court dismisses appeal, ruling employer-paid transport and food costs are bankruptcy procedure expenses, not exempted assets.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stroški prevoza na delo in prehrane, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena ZFPPIPP, niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 102. členom ZIZ.

Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za izvzem potnih stroškov za prevoz in prehrano iz naslova delovnega razmerja iz stečajne mase.

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da je prošnji pozabil priložiti dokumente, iz katerih izhaja, kaj plačuje z mesečno plačo. V prilogi pošilja fotokopije nakazil A. (za najemnino za stanovanje), B. (za vodo in ostale stroške) ter električno energijo in kurjavo. Prilaga tudi fotokopijo odločbe Centra za socialno delo o dodelitvi denarne socialne pomoči njegovi mami. Prosi za ugodno rešitev prošnje za izvzetje potnih stroškov in prehrane iz stečajne mase.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da ni utemeljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroški prevoza na delo in prehrane, ki jih dolžniku izplačuje delodajalec, niso izvzeti iz stečajne mase po 2. točki drugega odstavka 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), niti ne gre za prejemke, ki bi spadali v stečajno maso le v omejenem obsegu po tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, 1 da dolžnik s svojo zaposlitvijo prispeva k oplemenitenju stečajne mase za poplačilo njegovih upnikov. Svojih obveznosti do delodajalca, ki jih ima kot zaposlena oseba po 1. točki prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP, pa ne more izpolnjevati brez nujnih stroškov prevoza na delo (pa tudi prehrane), z njihovim plačilom iz razpoložljivega obsega sredstev, ki mu preostanejo, pa je ogroženo tudi njegovo preživljanje. Stroške prevoza na delo in prehrane, ki mu v zvezi s tem nastajajo v teku stečajnega postopka, je zato treba opredeliti kot nujne stroške stečajnega postopka v smislu prvega odstavka 354. člena v zvezi z 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP. Vendar pa mora dolžnik predlog za plačilo teh stroškov iz stečajne mase vložiti posebej za vsak mesec, ga zneskovno specificirati in tudi ustrezno obrazložiti ter izkazati nastale stroške prevoza na delo za vsako obdobje posebej, saj je le tako mogoče presojati utemeljenost njegova predloga za njihovo izplačilo kot stroškov stečajnega postopka.

6. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Sklepi VSL Cst 505/2013, Cst 424/2014, Cst 343/2015, Cst 53/2016, Cst 144/2022.