Court dismisses appeal against criminal court costs order for failed service of process due to defendant's negligence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Ljubljane dismissed the appeal filed by the defense counsel against a first-instance order requiring the defendant to pay €62.59 in costs for failed service of process. The defendant had previously received a summons but failed to collect three subsequent mailings, despite possessing proof of his procedural status and contradicting claims of postal errors. The court ruled that the duty to personally collect court documents stems directly from Article 234 of the Criminal Procedure Act and constitutes a fundamental obligation of the individual, making the resulting costs attributable to the defendant's fault.
Legislator headnote
AI generatedArticle 234 paragraph 3 of the Criminal Procedure Act; Article 94 of the Criminal Procedure Act: The duty to personally collect court documents for a witness is a fundamental obligation of the individual; failure to do so despite knowledge of the proceedings renders the defendant liable for costs incurred by the authorized server.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. A. A. je dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka člena 94 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) A. A. naložilo, da je dolžan plačati krivdno povzročene stroške v znesku 62,59 EUR. Odločilo je, da mora navedeni znesek nakazati na TRR Okrajnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni po pravnomočnosti sklepa.
2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo pooblaščenec A. A. brez navedbe pritožbenih razlogov, smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Pritožbenih navedb, da je bilo vročanje sodne pošiljke po pooblaščenem vročevalcu nepotrebno, ker je A. A. za datum glavne obravnave izvedel od obdolženca, da je razlog za nevročitev sodne pošiljke (verjetno) v napačnem ravnanju poštnega uslužbenca ter da A. A. niti ni bil dolžan prevzeti sodne pošiljke, saj ga k temu ne zavezuje noben predpis, sodišče druge stopnje ne more sprejeti.
5. Sodišče prve stopnje je v skladu s podatki spisa ugotovilo, da A. A. potem, ko mu je bilo enkrat že uspešno vročeno vabilo, trikrat ni prevzel sodne pošiljke, ki se je vrnila z oznako "ni dvignil", pri čemer iz uradnih evidenc ni bila razvidna sprememba, ki bi narekovala vročanje na drugem naslovu. Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi pri l. št. 152), glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, kar izkazuje dokumentacija na l. št. 202, 211 in 221, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A. Okoliščina, da naj bi A. A. za nov narok izvedel od obdolženca, s čimer pritožnik smiselno zatrjuje nepotrebnost angažiranja pooblaščenega vročevalca, na pravilnost presoje prvostopenjskega sodišča v ničemer ne vpliva, saj je očitno, da A. A., če je za nov datum res vedel, sodišča prve stopnje tekom postopka o tem ni obvestil.
6. Pritožnik citira odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. II Kp 12533/2012, z dne 25.2.2019, ki pa se ne nanaša na njegovo razumevanje diskrecije pri prevzemanju sodnih pisanj, pač pa na potrebnost obrazložitve krivdnih razlogov pri uporabi določbe člena 94 ZKP; glede na določno obrazložitev izpodbijanega sklepa v točki 3 judicirana situacija z obravnavano ni primerljiva. Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
7. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče druge stopnje pa pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo pooblaščenca zavrnilo kot neutemeljeno. Dolžnost plačila sodne takse temelji na določbi Zakona o sodnih taksah (UL RS št. 37/08, s spremembami in dopol., v nad. ZST-1) ter Tar. št. 74013.