Appeal dismissed; applicant's false asset declaration voids tax exemption request under ZST-1.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke zavrnilo z nosilnimi razlogi, da skladno z ustaljeno sodno prakso 1 izjavi tožeče stranke o njenem premoženjskem stanju v celoti odreka dokazno vrednost, saj ugotovljeno dejansko stanje odstopa od podatkov, ki jih je tožeča stranka navajala v predlogu. Tožeča stranka bi namreč morala podati trditve glede opravljanja dejavnosti sobodajalstva ter pojasniti, ali ima iz tega naslova prihodke, če jih pa nima, pa pojasniti slednje. V okviru trditvene podlage bi morala pojasniti tudi razloge, zakaj nima odprtega računa v Republiki Sloveniji, saj morajo imeti vsi poslovni subjekti, ki poslujejo, odprt transakcijski račun, bodisi v Republiki Sloveniji, bodisi v tujini ter v tem primeru to sporočiti FURS-u.

5. Pritožnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je vse s strani sodišča konkretno zahtevane podatke sporočil, česar ne more spremeniti okoliščina, da ni navedel (sicer javno dostopnega) podatka, to je, da je registriran za opravljanje dejavnosti sobodajalstva, kar pa istočasno ne pomeni, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga to dejavnost tudi opravljal. Sodišče prve stopnje odločitev napačno gradi na okoliščini zamolčanja opravljanja dejavnosti sobodajstva, s čemer naj pritožnik ne bi podal točnih in popolnih podatkov, zato je podani izjavi nepravilno odvzelo dokazno vrednost. Pritožnik šteje, da je ključnega pomena okoliščina, da je sodišče podatek o registraciji za dejavnost sobodajalstva ter podatek o prihodkih iz dejavnosti obravnavalo po uradni dolžnosti na podlagi pritožnikovega izrecnega soglasja, s podanim soglasjem za pridobitev podatkov pa je izpolnil tudi dolžnost posredovanja teh podatkov. Ker v obravnavanem obdobju dejavnosti ni opravljal, drugačnih podatkov tudi ni mogel posredovati.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Predvsem sta zmotni stališči, da je pritožnik že zgolj s podanim soglasjem za pridobitev podatkov izpolnil dolžnost posredovanja teh podatkov, prav tako pa ne drži, da zaradi tega, ker v obravnavanem obdobju dejavnosti ni opravljal, podatkov ni bil dolžan posredovati. Pritožnik z ničemer ne izpodbija (pravilnega) zaključka izpodbijanega sklepa, da bi moral v okviru trditvenega in dokaznega bremena podati trditve glede opravljanja dejavnosti sobodajalstva ter pojasniti, ali ima iz tega naslova prihodke, če jih pa nima, pa pojasniti slednje. To je pritožnik storil šele v pritožbi, kar pa je prepozno (337. člen ZPP). Prav tako je pravilno tudi stališče, da bi moral pojasniti razloge, zakaj nima odprtega računa v Republiki Sloveniji, saj morajo imeti vsi poslovni subjekti, ki poslujejo, odprt transakcijski račun, bodisi v Republiki Sloveniji, bodisi v tujini ter v tem primeru to sporočiti FURS-u. Tega pritožnik ni pojasnil niti v pritožbi.

7. Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. Navedeno izhaja iz določb tretjega in četrtega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerih sme sodišče sklep o oprostitvi oziroma odložitvi ali obročnem plačilu sodnih taks razveljaviti, če je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, takšno pa je tudi stališče ustaljene sodne prakse, ki na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje.

8. Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP odgovorilo zgolj na navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.

1 Prim. VSL I Cpg 722/2023, VSL I Cp 1195/2014, VSL II Cp 1815/2015, I Up 208/2010, I Up 164/2011.