Supreme Court dismisses review request as constitutional court ruling provides necessary legal basis for placement.

I. Postopek za dopustitev revizije se nadaljuje.

II. Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je že v zahtevi za presojo ustavnosti in zadevi II Ips 67/2020 podrobneje pojasnilo svoje stališče, da namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr). Vendar pa sistemska pomanjkljivost oziroma izvedbena vrzel glede nameščanja mladoletnikov sodišč ne odvezuje, da v konkretnih zadevah, upoštevajoč vse okoliščine primera, najdejo najustreznejšo rešitev za vsak posamezen primer in določijo konkretno ustanovo, ki naj ukrep izvrši, četudi vsi pogoji za izvršitev ukrepa v tej ustanovi niso oziroma v resnici sploh ne morejo biti izpolnjeni. Vsestransko morajo torej pretehtati, katera rešitev najmanj posega v pravice vseh prizadetih oziroma neizpolnjevanje katerega od pogojev je za mladoletnika najmanj neugodno.

Načelen odgovor na izpostavljeno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo oziroma je že odločilo v zadevi II 67/2020, tako ne daje rešitve za odločitev v konkretnem primeru. S posameznimi navedbami v predlogu sicer predlagatelj tudi določno graja stališča sodišča o presojenih koristih mladoletnika z odrejeno namestitvijo v socialno varstveni zavod, vendar pa v zvezi s tem konkretnih vprašanj ne izpostavi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru druge udeleženke zoper sklep o začasni odredbi in svoj predhodni sklep razveljavilo ter odločilo, da se mladoletni A.A., rojen ..., ki je bil odvzet roditeljema in nameščen najprej v Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga in nato premeščen z odločbo sodišča v Center za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, namesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Hrastovec najdalj do 19. 1. 2022 (eno leto). Namestitev se opravi, ko bo izpraznjeno prvo prosto mesto v zavodu, do tedaj pa ostaja na oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Odločilo je še o stikih mladoletnega A.A. s starši (udeležencema nepravdnega postopka po Družinskem zakoniku, v okviru katerega je ugotovilo, da je potrebna namestitev mladoletnega otroka po Zakonu o duševnem zdravju, v nadaljevanju ZDZdr).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi udeležencev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Predlog za dopustitev revizije je vložil prvi udeleženec in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali je dopustna namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

4. Vrhovno sodišče je s sklepom 7. 4. 2021 postopek za dopustitev revizije prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in ZDZdr, ki jo je Vrhovno sodišče podalo v revizijskem postopku v zadevi II Ips 67/2020 v zvezi z odločanjem o enakem vprašanju.

5. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-460/20-25 z dne 28. 9. 2023 presojo omejilo le na ZDZdr. Odločilo je, da ZDZdr ni v neskladju z Ustavo. ZDZdr ureja sprejem osebe v obravnavo v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda enotno za vse osebe, ne glede na starost oziroma morebitne druge okoliščine, mladoletnikom pa v času obravnave zagotavlja še posebno skrb in varstvo pravic (prvi odstavek 15. člena ZDZdr). ZDZdr tako zadosti zahtevam, ki glede dopustnosti posega v pravico do osebne svobode mladoletnih oseb z duševno motnjo izhajajo iz 19. člena, prvega odstavka 52. člena in prvega odstavka 56. člena Ustave. Iz ZDZdr tudi ne izhaja, da bi varovani oddelki smeli biti organizirani le v posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle oziroma v domovih za starejše. Razlogi, zakaj se ustanovitelj obstoječih zavodov za usposabljanje (do trenutka vložitve zahteve predlagatelja 1 ) ni odločil za organizacijo varovanih oddelkov v okviru teh zavodov, pa ne morejo vplivati na presojo ustavnosti zakonskih podlag, ki omogočajo izvedbo sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda tudi za mladoletne osebe.

6. Ker je z odločitvijo Ustavnega sodišča prenehal razlog za prekinitev postopka za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče sklenilo, da se ta nadaljuje (I. točka izreka sklepa).

7. Vrhovno sodišče je že v zahtevi za presojo ustavnosti in zadevi II Ips 67/2020 podrobneje pojasnilo svoje stališče, da namestitev mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda skupaj s polnoletnimi osebami ni dopustna, razen če bi bilo to njej v korist (arg. iz 15. člena ZDZdr). Vendar pa sistemska pomanjkljivost oziroma izvedbena vrzel glede nameščanja mladoletnikov sodišč ne odvezuje, da v konkretnih zadevah, upoštevajoč vse okoliščine primera, najdejo najustreznejšo rešitev za vsak posamezen primer in določijo konkretno ustanovo, ki naj ukrep izvrši, četudi vsi pogoji za izvršitev ukrepa v tej ustanovi niso oziroma v resnici sploh ne morejo biti izpolnjeni. Vsestransko morajo torej pretehtati, katera rešitev najmanj posega v pravice vseh prizadetih oziroma neizpolnjevanje katerega od pogojev je za mladoletnika najmanj neugodno.

8. Načelen odgovor na izpostavljeno vprašanje, o katerem naj bi Vrhovno sodišče odločilo oziroma je že odločilo v zadevi II 67/2020, tako ne daje rešitve za odločitev v konkretnem primeru. S posameznimi navedbami v predlogu sicer predlagatelj tudi določno graja stališča sodišča o presojenih koristih mladoletnika z odrejeno namestitvijo v socialno varstveni zavod, vendar pa v zvezi s tem konkretnih vprašanj ne izpostavi.

9. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani in je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo neutemeljen predlog za dopustitev revizije (II. točka izreka).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 V času do odločitve Ustavnega sodišča sta bila v ZUDV Dornava in CUDV Draga ustanovljena prva posebna varovana oddelka za otroke, ki po zaključenem akutnem bolnišničnem zdravljenju potrebujejo nadaljnjo trajno zaščito ali varstvo. Tega Vrhovno sodišče pri odločanju ne more upoštevati, saj je relevantno stanje ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje.