Administrative court allows appeal against inspector's rejection of procedural renewal request due to lack of content awareness.

I. Tožbi zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, št. 06122-12/1999/14 z dne 18. 9. 2020 se ugodi in se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v nov postopek.

II. V preostalem se tožba zavrne

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve tožbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Ustrezna razlaga pete točke prvega odstavka 263. člena ZUP je, da je v vsaki konkretni zadevi treba ugotoviti, ali je s tem, ko je predlagatelj izvedel za izdajo odločbe, lahko razbral tudi, ali se vsebina te odločbe nanaša na njegov pravni interes. Besedilo „izvedel za izdajo odločbe“, torej ne vsebuje le vedenja o tem, da je bila odločba izdana, pač pa tudi, da je stranka seznanjena z vsebino, ki jo lahko poveže s svojim pravnim interesom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ), je z izpodbijanima odločbama in sklepom ta zavrnil tožnikov predlog za obnovo postopka v zadevi Gradnja na naslovu 1., zavezanca A. A., končanim s pravnomočno odločbo prvostopenjskega organa št. 06122-12/1999-7 z dne 17. 6. 2020 in zavrgel tožnikovo pritožbo zoper isto odločbo. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z navedeno odločbo ugotovljena ničnost odločbe prvostopenjskega organa št. 356-B-76/99 z dne 21. 5. 1999, s katero je bilo zavezancu A. A. naloženo, da mora sanirati poseg, ki ga je izvedel v tretjem nadstropju in podstrešju večstanovanjske hiše na naslovu 1., ter da mora za sanacijo pridobiti lokacijsko dovoljenje. Tožnik je bil kot lastnik navedene stavbe z odločbo prvostopenjskega organa z dne 17. 6. 2020 seznanjen dne 13. 7. 2020, ko mu je bilo vročeno vabilo za izjavo v okviru inšpekcijskega postopka št. 06122-37/2003 – Gradnja na naslovu 1. Dne 9. 9. 2020 je tožnik pri prvostopenjskemu organu podal zahtevo za vročitev odločbe z dne 17. 6. 2020, ki jo je organ zavrgel kot prepozno. Dne 16. 9. 2020 je tožnik pri organu podal vlogo „Pritožba podrejeno predlog za obnovo postopka v zadevi 06122-12/199, zoper odločbo 06122-12/1999-7 z dne 17. 6. 2020“, v kateri je med drugim navedel, da mu navedena odločba ni bila nikoli vročena, čeprav je lastnik nepremičnine, na kateri se nahaja stavba, v zvezi s katero je bil izrečen zadevni inšpekcijski ukrep. Prvostopenjski organ je predlog za obnovo zavrnil, saj se je tožnik z odločbo z dne 17. 6. 2020 seznanil dne 13. 7. 2020, ko mu je bilo vročeno vabilo na izjavo. Predlog za obnovo postopka je tako vložil po poteku subjektivnega enomesečnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Prvostopenjski organ je zavrgel tudi tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 17. 6. 2020, saj v zadevnem upravnem postopku ni imel statusa stranke ali stranskega udeleženca.

2. Zoper sklep prvostopenjskega organa je tožnik vložil pritožbo pri Ministrstvu za okolje in prostor, sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor (v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo zavrnilo.

3. Tožnik se z odločbo in sklepom prvostopenjskega organa ne strinja in zoper njiju vlaga tožbo v tem upravnem sporu. V njej v bistvenem navaja, da kot lastnik zadevne nepremičnine ni bil pozvan v postopek v zvezi z ničnostjo odločbe prvostopenjskega organa z dne 21. 5. 1999 in da za potek zadevnega postopka ni vedel. V zvezi z inšpekcijskim postopkom Gradnja na naslovu 1., je tožnik dne 13. 7. 2020 prejel le vabilo k izjavi, pri čemer mu ni bila vročena ali izdana nikakršna upravna odločba. Dne 1. 9. 2020 mu je bila vročena odločba prvostopenjskega organa, št. 06122-37/2003/13 z dne 13. 8. 2020, s katero mu je bilo kot enemu izmed zavezancev naloženo, da mora ustaviti gradnjo mansarde na naslovu 1., in vzpostaviti prejšnje stanje. Pri utemeljevanju izreka inšpekcijskega ukrepa se je organ oprl na okoliščino, da je izrekel odločbo, št. 356B-76/99 z dne 21. 5. 1999 za nično. Tožnik navaja, da se je šele dne 1. 9. 2020 seznanil z odločbo z dne 17. 6. 2020, zato je predlog za obnovo postopka pravočasen. Sodišču predlaga, da odločbo in sklep prvostopenjskega organa odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise v zadevi.

5. Sodišče je 28. 3. 2023 sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica iz razloga po tretji alineji drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

K točki I izreka:

6. Tožba zoper odločbo je utemeljena.

7. Predmet upravnega spora je odločba organa, ki je zavrnil predlog tožnika za obnovo postopka v zadevi 06122-12/1999-7, končani z odločbo z dne 17. 6. 2020. Z odločbo z dne 17. 6. 2020 je bila za nično izrečena odločba z dne 21. 5. 1999, s katero je bilo inšpekcijskemu zavezancu A. A. naloženo saniranje posega, ki ga je izvedel v tretjem nadstropju in podstrešku večstanovanjske hiše na naslovu 1.

8. Ni sporno v zadevi, da tožniku odločba z dne 17. 6. 2020 ni bila vročena, njegova zahteva za vročitev je bila zavržena kot prepozna, ter da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka zadeve 06122-12/1999-7, ki se je končala z izdajo odločbe z dne 17. 6. 2020, dne 15. 9. 2020. Organ je, na podlagi pete točke prvega odstavka 263. člena ZUP, ki določa, da lahko v primeru iz devete točke 260. člena stranka predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je izvedela, da je bila odločba izdana, predlog zavrnil kot prepozen, z obrazložitvijo, da je tožnik za izdajo odločbe izvedel z vročitvijo vabila za izjavo, dne 13. 7. 2020, ter se je enomesečni rok za podajo predloga za obnovo postopka tako iztekel 18. 8. 2020.

9. Predmet presoje v obravnavani zadevi je kdaj je tožnik „izvedel“, da je bila odločba z dne 16. 7. 2020 izdana. Ni sporno, da vabilu za izjavo z dne 7. 7. 2020 odločba z dne 16. 7. 2020 ni bila priložena, je pa na strani dve vabila zapis: glede na navedeno, je bila izdana odločba št. 06122-12/1999-9 z dne 17. 6. 2020, s katero je bila odločba urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper št. 356b-76/99 z dne 21. 5. 1999 izrečena za nično.

10. Vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodišče je, ali je tožnik z vabilom za izjavo, v smislu pete točke prvega odstavka 263. člena ZUP, „izvedel“, da je bila odločba izdana (z navedbo opravilne št. zadeve), ali pa je „izvedel“ za odločbo z dne 16. 7. 2020, ko mu je bila vročena inšpekcijska odločba 06122-737/2003-13 z dne 13. 8. 2020, s katero je bil (med drugimi) tudi tožnik določen za zavezanca za „gradnjo“, kot v odločbi z dne 21. 5. 1999 A. A., torej ko je bil tudi seznanjen z vsebino zadeve z dne 16.7. 2020 in povezavo z lastnim pravnim interesom. Tožnik poudarja, da rok za vložitev predloga za obnovo teče le osebi, ki ima pravni interes, in ki je izvedela za izdano odločbo. Z navedenim stališčem sodišče, kot bo obrazložilo v nadaljevanju, soglaša, in je v skladu s sodno prakso Upravnega sodišča (glej sodbo I U 135/2020 z dne 16. 12. 2021).

11. Pred uveljavitvijo novele ZUP-C (z današnjo vsebino) je veljalo, v zvezi z obnovitvenim razlogom iz devete točke 260. člena ZUP, da rok za obnovo postopka začne teči z dnem, ko je bila osebi odločba vročena. Po uveljavitvi novele ZUP-C pa so stališča pravne teorije različna. Kerševan in Androjna zavzemata stališče, da bi bilo v praksi treba šteti, da začne subjektivni rok praviloma teči od dneva, ko je bila taki osebi odločba vročena. Glede na sodno prakso Upravnega sodišča (sodbe III U 156/2018, I U 122/2015, I U 1983/2014) pa bi izhajalo, da mora biti stranka seznanjena s tem, da je bila izdana odločba z določeno vsebino. Stranka je dolžna pokazati skrbnost v zvezi z zavarovanjem svojih pravic, kolikor je izdana odločba, ki se nanaša na njene pravice, oziroma pravne koristi. Ustrezna razlaga pete točke prvega odstavka 263. člena ZUP je torej, da je v vsaki konkretni zadevi treba ugotoviti (glede na vsebino predloga), ali je s tem, ko je predlagatelj izvedel za izdajo odločbe, lahko razbral tudi ali se vsebina te odločbe nanaša na njegov pravni interes. Besedilo „izvedel za izdajo odločbe“, torej ne vsebuje le vedenja, kot je to štela toženka, o tem, da je bila odločba izdana (kar je tožnik izvedel z vabilom za izjavo), pač pa tudi, da je stranka seznanjena z vsebino, ki jo lahko poveže s svojim pravnim interesom. Navedene presoje pa toženka v zvezi s predlogom za obnovo postopka, ki ga je vložil tožnik ni opravila, zato je napačno uporabila procesne določbe ZUP.

12. Tožena stranka je glede na navedeno kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponovni postopek sprejelo na podlagi tretje točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

K točki II izreka:

13. Tožba zoper sklep ni utemeljena.

14. Tožnik izpodbija prvostopenjski akt tudi v obsegu, ko je organ pritožbo tožnika zoper odločbo št. 06122-12/1999-7 z dne 17. 6. 2020 zavrgel s sklepom. Ker tožnik ugovorov zoper to odločitev ne navaja, je sodišče tožbo v tem delu zavrnilo.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo zoper sklep zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki III izreka:

16. Tožnik je v tem upravnem sporu uspel, zato mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 347,70 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.