Supreme Court allows review regarding correct calculation of land use compensation for a basement cell.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the applicant's request for review permission based on a significant legal question concerning land use compensation. The Administrative Court previously ruled that a basement cell, not intended for permanent residence, should be excluded from the compensable living area. The Court determined that the conditions for review under the Administrative Procedure Act were met due to the objective importance of clarifying the basis for calculating compensation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367. a in 367. c člen: The Supreme Court may permit a review when a significant legal question regarding the correct determination of the basis for calculating land use compensation arises, ensuring legal certainty and uniform application of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče napačno uporabilo materialno pravo, s tem ko je tretji odstavek 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji - ZSZ/84) v povezavi s 6. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (medobčinski uradni vestnik, št. 28 - 9. 11. 2018) razlagalo na način, da je klet individualni prostor, ki sicer pripada stanovanju kot delu stavbe v večstanovanjski stavbi, vendar ni namenjena trajnemu bivanju, temveč je tehnični prostor, zaradi česar je ni mogoče šteti pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot drugi zaprti prostor stanovanja?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče napačno uporabilo materialno pravo, s tem ko je tretji odstavek 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nadaljnji - ZSZ/84) v povezavi s 6. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28 - 9. 11. 2018) razlagalo na način, da je klet individualni prostor, ki sicer pripada stanovanju kot delu stavbe v večstanovanjski stavbi, vendar ni namenjena trajnemu bivanju, temveč je tehnični prostor, zaradi česar je ni mogoče šteti pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot drugi zaprti prostor stanovanja?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče je podlagi 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi ter odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4224-8781/2019-018433-09-130-00 z dne 9. 9. 2019 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance,št. DT-499-13-247/2020-2 z dne 25. 5. 2020 odpravilo v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID stavbe ..., ..., v znesku109,43 EUR, ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo v tem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.
2. V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče navedlo, da določba tretjega odstavka 60. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) kot stanovanjsko površino, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ), določa tlorisno površino sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja, pri tem pa ne določa samega pojma stanovanja. Sodišče je zato uporabilo definicijo stanovanja iz 4. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki opredeljuje stanovanje kot skupino prostorov namenjenih trajnemu bivanju, ki so funkcionalna enota. Posledično je presodilo, da klet ni namenjena trajnemu bivanju niti (v obravnavanem primeru) ni funkcionalno povezana s preostalim stanovanjem, zato od njene površine ni mogoče odmeriti NUSZ.
3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne določitve osnove za odmero NUSZ. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem še ni ukvarjalo, zato je odgovor nanj objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.