Supreme Court dismisses review request as inadmissible due to lack of significant legal importance.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predmet postopka po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča 1 je določitev pripadajočega zemljišča eni od stavb v kompleksu A. (v nadaljevanju: A.).

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta parceli št. 1348/2 in 1348/3 k.o. ... pripadajoče zemljišče in splošni skupni del stavbe z ID znakom ... na naslovu ..., Ljubljana, ki stoji na nepremičnini s parc. št. 1349/11 k.o. ... in da sta last vsakokratnega lastnika navedene stavbe ter se v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka ugotovitve pripadajočega zemljišča vpišeta v zemljiško knjigo kot splošni skupni del te stavbe.

3. Nasprotna udeleženka se je zoper sklep pritožila, višje sodišče pa je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo ter odločilo, da vsaka stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije in zastavlja sledeča vprašanja:

- Ali je višje sodišče s tem, ko je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke, vendar svojo odločitev utemeljilo s povsem novimi oziroma drugačnimi argumenti kot prvostopno sodišče, ki nimajo podlage v trditvah nobene od udeleženk postopka (to je s tem, ko je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, da je bil predmet pogodbe iz leta 1987 in s tem gradbenega dovoljenja zgolj manjši del parcele 1438/3, parcela 1438/2 pa niti v delu, z argumentom, da sicer drži, s pogodbo iz leta 1987 za gradnjo ni bila dodeljena celotna tedanja parcela 1348, vendar sporni parceli ne obsegata celotne nekdanje parcele 1348 ter s tem, ko je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke, da je pravni naslednik investitorja s pogodbo iz leta 1996 sporazumno pristal na določitev pripadajočega zemljišča v obsegu, ki ne zajema spornih nepremičnin niti v delu, z argumentom, da ta pogodba zato, ker med parcelami, ki so njen predmet, ne omenja parcela 1348, iz katere sta nastali sporni parceli, navedena pogodba ni v ničemer uredila ali spremenila statusa spornih dveh parcel), nasprotni udeleženki nedopustno poseglo v pravico do izjave v postopku (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, 23. in 22. člen Ustave RS) in pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS)?

- Ali je višje sodišče v konkretnem primeru z razlago pogodbe iz leta 1996 v nasprotju z navedbami strank in v nasprotju z vsemi metodami razlage, zlasti jezikovno, logično in namensko (to je da zato, ker med parceli, ki so njen predmet, ne omenja parcele 1348, iz katere sta nastali sporni parceli, navedena pogodba ni v ničemer uredila ali spremenila statusa spornih dveh parcel), storilo kršitev iz 8. člena ZPP in absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

- Ali je višje sodišče v konkretnem primeru z razlago, da pogodbe iz leta 1996 ni mogoče tolmačiti na način, da naj bi bila prav ta pogodba delilni načrt oziroma dodatek k pogodbi, o katerem govori 2. člen pogodbe iz leta 1987, napačno uporabilo materialno pravo?

- Ali je višje sodišče v konkretnem primeru z zaključkom pod točko 14 obrazložitve izpodbijane sodbe, da sicer drži, da celotna (tedanja) parcela 1348 ni bila dodeljena za gradnjo, vendar je iz listin v spisu razvidno, da se je ta parcela razdelila na več kot dve (sporni) parceli in da obstaja vsaj še parcela 1348/1, torej sedaj sporni parceli ne obsegata celotne nekdanje parcele 1348, ki nima podlage v trditvah nobene od udeleženk, in obenem z neizvedbo predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca geodetske stroke kršilo razpravno načelo (212. člen ZPP) in nasprotni udeleženki odvzelo pravico do izjave v postopku (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS)?

- Ali bi se višje sodišče v konkretnem primeru ob zaključku, da sta bila podlaga za prenos pravice uporabe z občine na pravno prednico predlagateljice gradbeno dovoljenje in pogodba iz leta 1987 (točka 8 obrazložitve izpodbijane sodbe), moralo opredeliti do navedb nasprotne udeleženke, da predmet s pogodbo iz leta 1987 in gradbenim dovoljenjem za gradnjo nista bili dodeljeni celotni predmetni nepremičnini, in sicer parcela 1438/2 niti delno, parcela 1438/3 pa zgolj v manjšem delu, ter dokaznih predlogov v zvezi s tem (grafičnega prikaza, ki ga je predložila nasprotna stranka, in predloga za postavitev izvedenca geodetske stroke)?

- Ali bi sodišči v konkretnem primeru pri odločitvi morali upoštevati neprerekane trditve nasprotne udeleženke, da sporni parceli nista bili v celoti predmet pogodbe iz leta 1987 (parcela 1438/2 niti delno, parcela 1438/3 pa v manjšem delu) in da niti deloma nista predmet pogodbe iz leta 1996?

- Ali bi se višje sodišče v konkretnem primeru moralo opredeliti do pritožbenih navedb nasprotne udeleženke, da ji je tudi predlagateljica (in ne zgolj javni zavod, katerega ustanoviteljica je) ves čas priznavala lastninsko pravico na spornih nepremičninah (npr. z večletnimi pogajanji o menjavi za druga zemljišča, soglašanjem s pogodbo iz leta 2014, ki jo je sklenil Javni zavod, kar med udeleženkama sploh ni bilo sporno)?

- Ali je v primeru, da iz listin (pogodbe) določno izhaja, na katerem zemljišču (parcele in površine je predlagatelj sporazumno pridobil pravico uporabe od nekdanjega imetnika, obseg pripadajočega zemljišča dopustno ugotavljati v nasprotju s tem na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju: ZVEtL-1.