Supreme Court dismisses request to restore previous state for missing appeal filing due to lawyer-client communication failure.

I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

[JEDRO]

Način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko je stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen, če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti.

[OBRAZLOŽITEV]

O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

1. Toženka skupaj s predlogom za dopustitev revizije, ki ga je vložila 22. 11. 2023, podaja predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da je bila s strani pooblaščenke 9. 11. 2023 seznanjena, da je predmetni pravdni postopek pravnomočno končan. Med pravdnima strankama namreč teče še ena pravda, v kateri je pooblaščenka 7. 11. 2023 prejela dopis sodišča, da se izjavi, če vztraja pri tožbi glede na to, da je predmetni pravdni postopek pravnomočno končan. Posledično je 9. 11. 2023 kontaktirala odvetnika Filipa Kukovca, ki ji je odgovoril, da ji je sodbo sodišča druge stopnje, ki jo je sam prejel 6. 10. 2023, poslal po pošti z navadno pošiljko na njen naslov. Pošiljke ni prejela, čeprav je bila ves čas v Celju in je pošto prejemala normalno. Predlaga, da sodišče navedeno preveri pri odvetniku Filipu Kukovcu, saj ji odvetnik ni mogel poslati dokazila, da ji je sodbo sploh poslal, ker nima evidence o navadno poslani pošti. Meni, da je iz upravičenega razloga, brez vsakršne lastne krivde, zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije.

2. Vrnitev v prejšnje stanje se lahko zahteva, če stranka iz upravičenega vzroka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Upoštevajoč določbi drugega odstavka 367.b člena ZPP in prvega odstavka 117. člena ZPP je za odločanje o predlogu toženke za vrnitev v prejšnje stanje pristojno Vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče je tudi že sprejelo stališče, da je v postopku dopustitve revizije načelno mogoča uporaba instituta vrnitve v prejšnje stanje in da je postopek o predlogu za dopustitev revizije del revizijskega postopka, postopek za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka pa je del postopka za dopustitev revizije in s tem del revizijskega postopka. Zato za tak postopek za vrnitev v prejšnje stanje smiselno veljajo vsa procesna pravila, ki veljajo za revizijski postopek. 1

3. Za odločitev o utemeljenosti predloga je bistvenega pomena presoja, ali je bila zamuda roka v obravnavanem primeru opravičena. Zamuda ni opravičena, če v danih okoliščinah oseba, ki je zamudo povzročila (stranka, pooblaščenec) ni ravnala tako, kot bi od nje bilo pričakovati. 2

4. Toženka predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljuje z navedbo, da ni prejela sodbe sodišča druge stopnje, ki je bila (pravilno) vročena njenemu pooblaščencu. Vrhovno sodišče je že obrazložilo, da je način komuniciranja med pooblaščencem in njegovo stranko stvar njunega notranjega razmerja in napake v njuni komunikaciji niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, razen, če so posledica okoliščin, ki so izven sfere stranke in njenega pooblaščenca in so kot take vodile do zamude, ki je pooblaščenec in stranka nista mogla preprečiti. 3 V obravnavanem primeru to ni zatrjevano, saj toženka trdi le, da pošte (sodbe sodišča druge stopnje) ni prejela. Vendar pa bi morala ob tem, glede na to, da je pošto mogoče šteti za zanesljiv vir komuniciranja, tudi konkretizirano navesti, katere so tiste okoliščine, ki naj bi povzročile neprejem pošte. Zgolj pavšalna navedba, da ji pošta ni bila dostavljena, temu ne zadosti.

5. Iz navedb toženke posredno tudi izhaja, da dvomi, ali ji je odvetnik sodbo sploh poslal. Navaja namreč, da je pošto na njenem naslovu prejemala normalno, zato predlaga, da sodišče pri odvetniku preveri, ali ji je sodbo poslal. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tudi če ji odvetnik sodbe ni poslal, to ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Krivda odvetnika je namreč neposredno izenačena s krivdo stranke. Stranka mora torej trpeti posledice zamude, ki jih ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. 4

6. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče presodilo, da vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok za vložitev predloga za dopustitev revizije, ni upravičen, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo (I. točka izreka).

O predlogu za dopustitev revizije

7. Predlog za dopustitev revizije je prepozen.

8. V prvem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v roku 30 dni od vročitve pravnomočne drugostopenjske odločitve. Odvetniku toženke je bila drugostopenjska odločba vročena 6. 10. 2023. Glede na to, da je toženka predlog vložila 22. 11. 2023, ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo (377. člen ZPP v zvezi s prvim in šestim odstavkom 367.b člena ZPP, II. točka izreka).

9. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej sklep VSRS II DoR 171/2012 z dne 8. 11. 2012 in II DoR 122/2016 z dne 17. 11. 2016.

2 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, str. 478.

3 Glej sklep VSRS I Up 57/2021 z dne 22. 4. 2021 in I Up 171/2020 z dne 10. 2. 2021.

4 A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2009, str. 481.