Supreme Court dismisses appeal request as it does not meet statutory criteria for legal review.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki zahtevajo ugotovitev, da so na spornem delu nepremičnine 587/7, k. o. ... v približni kvadraturi 15m2, pri kateri je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica v korist toženca, lastninsko pravico priposestvovali, saj je priposestvovalna doba (vključno z obdobjem teka priposestvovanja po pravni prednici) potekla že leta 1991. Toženec je temu nasprotoval in navajal, da je pravna prednica tožnikov že v letu 1994 sodelovala na mejni obravnavi in že tedaj ni želela kupiti parcele, zato jo je kupil on. Dostop do parcele je imela zagotovljen drugje in tako sporne nepremičnine sploh ni uporabljala.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so tožniki solastniki z rdečo barvo označenega dela nepremičnine, ID znak: parcela ... oziroma v izdelanem elaboratu izvedenca geodetske stroke novo nastale nepremičnine, parc. št. 587/10, k. o. ... , kar je toženec dolžan priznati, sicer sodba nadomesti to listino (I. točka izreka), na podlagi sodne odločbe se pri novo nastali nepremičnini, vpiše lastninska pravica v korist tožnikov (II. točka izreka) in sklenilo, da je toženec dolžan povrniti pravdne stroške tožnikov (III. točka izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper takšno odločitev vlaga toženec predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

" - Ali je bila kršena ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pravi, da je sestavni del navedene pravice iz 22. člena Ustave namreč tudi obrazložena sodna odločba. Ustavno sodišče je v svoji odločbi Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 pojasnilo, da je "obrazložena sodna odločba bistven del poštenega postopka", pri čemer pa je v obravnavanem postopku sodišče to pravico kršilo s tem, da je sodišče pomanjkljivo in enostransko, to je izrazito v korist ene stranke, to je tožeče stranke povzelo izpovedbe prič, ki so bile tekom postopka zaslišane?

- Ali je sodišče v konkretnem primeru v zadostni meri obrazložilo svojo odločitev oziroma ali je v obravnavanem primeru ravnalo v nasprotju s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki govori o tem, da gre za bistveno kršitev postopkovnih določb, v kolikor sodba ne vsebuje razlogov glede odločilnih dejstev?

- Ali je sodišče v konkretnem primeru odločalo materialno pravno pravilno?

- Ali lahko sodišče pomanjkljivo trditveno podlago osebe, ki zatrjuje priposestvovanje, enostransko razlaga oziroma nadomesti z izpovedbo priče, čeprav za takšno razlago sodišča v navedbah pravdnih strank ne obstaja nobena podlaga?

- Ali je dokazni predlog (listino) v skladu s 7., 212. in 286. členom ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo potrebno zgolj predlagati (ponuditi) kot dokazni predlog in zadostuje, da je tako predlagana (ponujena) listina dejansko predložena (izročena) kasneje, ali pa je v istem trenutku (najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo) to listino potrebno sodišču tudi predložiti oziroma izročiti?"

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).