Appeal dismissed; plaintiff bears cost liability for unexcused attendance absence and counsel negligence.

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upravičenje do plačila izvedencu nastane z izpolnitvijo naloge, ki mu jo je zadalo sodišče.

Odgovornost za neopravo naroka je na tožnici, zato je dolžna toženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali s pristopom na narok (prvi odstavek 156. člena ZPP). Pritožbeno sodišče dodaja, da tožnica odgovarja tudi za ravnanja svojih pooblaščencev. Zanje velja skrbnost, ki ga odvetniku pri zastopanju stranke nalaga zakon in kodeks. Za opravičilo z naroka bi lahko poskrbel tožničin pooblaščenec, bodisi sedanji odvetnik bodisi prejšnja odvetnica.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11. 11. 2022 odločilo, da se sodnemu izvedencu s področja psihiatrije prof. dr. A. A., dr. med. spec. psih. odmeri bruto nagrada za opravljeno izvedensko mnenje in priznajo stroški v skupni višini 565 EUR oziroma z 22 % DDV v znesku 689,30 EUR. Odločilo je še, da se omenjena nagrada s stroški izvedencu izplača iz sredstev sodišča, saj je bil izvedenec postavljen po uradni dolžnosti.

2. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno, saj izvedenec naloženega izvedenskega dela ni v celoti opravil, ker s tožnico ni opravil osebnega pregleda, ki je nujen za odgovore na postavljena vprašanja. Zgolj pregled zdravstvene dokumentacije mogoče zadostuje za odgovor na vprašanja o tožničini prištevnosti in sposobnosti oblikovati pravo in resnično voljo ter razumeti vsebino, pomen in posledice pravdnega postopka, ko se to navezuje na trenutke v preteklosti. Za odgovor na navedena vprašanja, ki se tičejo sedanjega stanja, pa je osebni pregled tožnice nujen.

3. S sklepom z dne 28. 12. 2022 je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki separatne stroške v znesku 738,95 EUR.

4. Tudi v pritožbi zoper to odločitev tožeča stranka uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da ni izkazano, da bi stroški tožene stranke nastali po krivdi tožeče stranke. Ta je imela opravičljive razloge, da se naroka z dne 20. 4. 2022 ni mogla udeležiti, kot izhaja iz predloženih ambulantnih izvidov. Ne tožnica ne njen pooblaščenec, ki s potrebno dokumentacijo ni predhodno razpolagal, nista mogla poskrbeti za to, da bi svojo odsotnost z naroka predhodno opravičila. To je še toliko bolj očitno ob dejstvu, da je prejšnja pooblaščenka tožeče stranke sodišče obvestila o prenehanju pooblastilnega razmerja, dan pred narokom dne 20. 4. 2022.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

Presoja pritožbe zoper sklep z dne 11. 11. 2022

6. V skladu s prvim odstavkom 249. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ima izvedenec pravico do povračila stroškov za izvedensko delo in pravico do nagrade za opravljeno delo. Upravičenje do plačila izvedencu nastane z izpolnitvijo naloge, ki mu jo je zadalo sodišče. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je izvedenec svojo nalogo opravil. Seznanil se je z vsebino spisa in odgovoril na zastavljena vprašanja. Zato je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se mu priznajo nastali stroški in odmeri nagrada za opravljeno delo. Takšna odločitev je pravilna.

7. Sodišče je izvedencu zastavilo vprašanje, ali je mogoče (zgolj) na podlagi pridobljenega medicinskega gradiva odgovoriti na postavljena vprašanja glede na to, da se tožnica ni odzivala na pozive za osebni pregled. Izvedenec je odgovoril, da je mnenje mogoče podati že na osnovi medicinske dokumentacije in ga je tudi podal. Hkrati je navedel, da pa bi bilo mnenje mogoče dopolniti s podatki pridobljenimi ob osebnem pregledu preiskovanke. Glede na navedeno ni mogoče zaključiti, da je bila izvedencu zadana naloga pomanjkljivo izpolnjena. Namen sodnega izvedenstva je v razjasnitvi vprašanj, ki zahtevajo strokovno znanje z določenega področja, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Sodišče je od izvedenca dobilo odgovore na vprašanja, ki jih je od njega terjalo. Zato ni mogoče zaključiti, da je bilo njegovo izvedensko mnenje pomanjkljivo. Izpodbijani sklep je zato pravilen, pritožba tožeče stranke, s katero višine odmere nagrade in stroškov ne izpodbija, pa neutemeljena. Pritožbo zoper to odločitev je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožba zoper sklep z dne 28. 12. 2022

8. Sodišče prve stopnje je toženi stranki prisodilo stroške, ki so ji nastali s pristopom na narok z dne 20. 4. 2022, na katerem je nameravalo zaslišati tožnico, vendar pa narok ni bil opravljen. Tožnica tudi na predhodni narok, ki se je vršil 25. 2. 2022, ni pristopila. Izostanek je opravičevala z zdravniškim potrdilom, ki pa ni bil na zakonsko predvidenem obrazcu (drugi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), zato jo je sodišče pozvalo, da v roku osmih dni predloži sodišču potrdilo na predpisanem obrazcu, sicer se bo štel njen izostanek za neupravičen. Tožnica takšnega potrdila ni predložila. Na naslednjem naroku, naroku z dne 20. 4. 2022, je predložila ambulantni izvid z dne 13. 4. 2022, s katerim je opravičevala svoj izostanek s prejšnjega naroka in tega naroka. Tudi to opravičilo ni izdano na zakonsko predvidenem obrazcu. Poleg tega bi tožnica lahko sodišče pravočasno obvestila o navedenem ambulantnem izvidu 1 , iz katerega naj bi izhajalo, da izpolnjuje pogoje za postavitev pod skrbništvo in predlagala, da se narok ne opravi. Ker sodišče prve stopnje ni moglo izvesti napovedanih dokazov, naroka ni opravilo. Odgovornost 2 za neopravo naroka je na tožnici, zato je dolžna toženi stranki povrniti stroške, ki so tej nastali s pristopom na narok (prvi odstavek 156. člena ZPP). Pritožbeno sodišče dodaja, da tožnica odgovarja tudi za ravnanja svojih pooblaščencev. Zanje velja skrbnost, ki ga odvetniku pri zastopanju stranke nalaga Zakon o odvetništvu (ZOdv) 3 in Kodeks odvetniške poklicne etike 4 . Za opravičilo z naroka bi lahko poskrbel tožničin pooblaščenec, bodisi sedanji odvetnik bodisi prejšnja odvetnica.

9. Glede na navedeno je odločitev, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti separatne stroške naroka, pravilna, kar velja tudi za stroškovno odmero, ki je tožnica ne prereka. Njeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Z omenjenim izvidom je razpolagala že teden dni pred narokom.

2 Pri tem ne gre le za doloznost ravnanj ampak tudi za nesmotrnost ravnanj.

3 Odvetnik mora pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (2. odstavek 11. člena ZOdv).

4 Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi (20. načelo Kodeksa odvetniške etike).