Legislator Case Law & Legislation
UPRS Sklep I U 975/2023-11 ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.975.2023.11 AI generated

Administrative court dismisses case and awards costs when defendant issues administrative act after plaintiff withdraws due to silence.

Case Number UPRS Sklep I U 975/2023-11
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The administrative court suspended the proceedings because the plaintiff withdrew her lawsuit after the defendant issued a second-instance decision following a period of silence. The plaintiff argued the defendant failed to decide on her appeal within the statutory timeframe, while the defendant had already resolved the dispute by overturning the first-instance ruling. The court ruled that since the plaintiff withdrew her claim, the proceedings must be terminated under the relevant administrative procedure law, and the defendant was ordered to pay the plaintiff's legal costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 39. člen (3. odstavek); 25. člen (3. odstavek): If a plaintiff withdraws a lawsuit after the defendant issues a new administrative act or decides on the appeal following a period of silence, the court suspends the proceedings; if the plaintiff withdraws, the court awards the plaintiff a lump sum for costs incurred.

Keywords

AI generated
administrative procedure law silence of the organ withdrawal of lawsuit suspension of proceedings costs of administrative litigation second instance decision statutory time limits

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 38. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 39. člen (2. in 3. odstavek)
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 25. člen (3. odstavek)
Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, 3. člen (2. odstavek)
Zakon o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, 313. člen
Obligacijski zakonik, 299. člen
Zakon o sodnih taksah, 37. člen

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče RS, I Up 271/2012
Vrhovno sodišče RS, I Up 206/2012
AI generated
UPRS sodba I U 430/2015
Administrative court allows tax appeal due to second-instance organ's silence and orders decision within 90 days.
sodba I U 475/2011
Administrative court allows suit for silence when tax authority fails to decide on appeal within legal time limits.
UPRS Sodba I U 2319/2018-11
Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after first-instance decision was revoked.
VSRS Sklep I Up 121/2018
Appeal dismissed; plaintiff lacks legal interest as prior administrative proceedings already decided on legal aid request.
VDSS Sodba Psp 233/2020
Appeal dismissed; claimant's right to sick pay is an executed property right, not a personal right of the deceased. The court upheld the first instance judgment. The claimant argued that as the deceased's heir, she should have had a personal right to claim sick pay under the Health Insurance Act and Labor Relations Act. The court rejected this, ruling that the right to sick pay is an executed property right that passes to the heir upon the worker's death, making the claimant's status as an heir irrelevant for establishing the right itself. The court confirmed the first instance judgment, ordering the defendant to pay the outstanding sick pay and legal interest to the claimant. The decision clarifies that the right to sick pay is a property right, not a personal right of the worker, and thus passes to the heir upon death. The court emphasized that the claimant's status as an heir does not change the nature of the right or the obligation to pay. The court ordered the defendant to pay the outstanding sick pay and legal interest to the claimant. The court clarified that the right to sick pay is a property right, not a personal right of the worker, and thus passes to the heir upon death. The court emphasized that the claimant's status as an heir does not change the nature of the right or the obligation to pay. The court ordered the defendant to pay the outstanding sick pay and legal interest to the claimant. The court clarified that the right to sick pay is a property right, not a personal right of the worker, and thus passes to the heir upon death. The court emphasized that the claimant's status as an heir does not change the nature of the right or the obligation to pay. The court ordered the defendant to pay the outstanding sick pay and legal interest to the claimant.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Postopek se ustavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

[JEDRO]

V obravnavani zadevi je tožnica tožbo umaknila, ker je drugostopenjski organ po vložitvi tožbe zaradi molka organa pozneje med sodnim postopkom izdal upravni akt in odločil o tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi tožničine izjave o umiku z dne 5. 9. 2023 ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1, in predmetni postopek ustavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je 28. 6. 2023 pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zaradi molka organa, v kateri je navedla, da toženka v dvomesečnem ali krajšem, s posebnim predpisom določenem roku iz drugega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni izdala odločbe o njeni pritožbi z dne 24. 3. 2023 zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4934-1487/2022-82 z dne 10. 3. 2023 (v nadaljevanju: prvostopenjska odločba), niti je ni izdala na novo tožničino zahtevo z dne 15. 6. 2023 v nadaljnjih sedmih dneh. Sodišču je primarno predlagala, naj njeni tožbi ugodi in prvostopenjsko odločbo odpravi, podredno naj toženki naloži izdajo oziroma vročitev upravnega akta, s katerim bo odločila o njeni pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Uveljavljala je tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

2. Sodišče je tožbo na podlagi 38. člena ZUS-1 poslalo v odgovor toženki in jo pozvalo, naj mu pošlje vse spise, ki se nanašajo na zadevo, ter sporoči, zakaj v zadevi še ni odločeno. Toženka je z odgovorom na tožbo z dne 4. 8. 2023 sodišču sporočila, da je bilo o tožničini pritožbi odločeno z odločbo št. DT 499-29-171/2023-4 z dne 29. 6. 2023 (v nadaljevanju drugostopenjska odločba). Predlagala je, naj sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo v tem upravnem sporu zavrže.

3. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je sodišče z dopisom št. I U 975/2023-9 z dne 7. 8. 2023 tožnico pozvalo, naj v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v roku 15 dni sodišču sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi, glede na to, da je toženka izdala upravni akt, zaradi neizdaje katerega je bila vložena tožba. Tožnica je s pisno vlogo z dne 5. 9. 2023 sodišče obvestila, da je toženka z drugostopenjsko odločbo njeni pritožbi ugodila, odpravila prvostopenjsko odločbo in zadevo vrnila prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, zato tožbo v obravnavani zadevi umika.

K I. točki izreka

4. Postopek se ustavi.

5. Če organ med sodnim postopkom izda drug upravni akt, s katerim spremeni ali odpravi izpodbijani upravni akt ali če v primeru molka pozneje izda upravni akt, mora to sporočiti sodišču, pri katerem je sprožen upravni spor (prvi odstavek 39. člena ZUS-1). V tem primeru zahteva sodišče od tožnika, da mu v 15 dneh sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na spremenjeni oziroma novi upravni akt (drugi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sodišče postopek nadaljuje, sicer pa postopek s sklepom ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1).

6. V obravnavani zadevi je tožnica tožbo umaknila, ker je drugostopenjski organ po vložitvi tožbe zaradi molka organa pozneje med sodnim postopkom izdal upravni akt in odločil o tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Glede na navedeno je sodišče na podlagi tožničine izjave o umiku z dne 5. 9. 2023 ravnalo, kot mu narekuje tretji odstavek 39. člena ZUS-1, in predmetni postopek ustavilo.

K II. točki izreka

7. Tožnica je, kot že pojasnjeno, tožbo v obravnavani zadevi umaknila, potem ko je toženka po vložitvi tožbe zaradi molka organa izdala drugostopenjsko odločbo, s katero je ugodila tožničini pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, slednjo odpravila in zadevo vrnila v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. O tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi v zadevi tako še ni bilo dokončno odločeno.

8. V takšnem položaju nastane, po presoji sodišča, za tožnico enak pravni položaj, kot je določen v tretjem odstavku 25. člena ZUS-1. 1 Ta določa, da se tožniku, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Prisojeni znesek plača toženec.

9. V tej zadevi je bilo odločeno brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica. Sodišče je zato v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ter na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika odločilo, da je toženka tožnici dolžna povrniti stroške v višini 285,00 EUR, povečano za DDV, kar skupaj znaša 347,70 EUR. Višjo stroškovno zahtevo tožnice je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage ni najti. Priznane stroške mora toženka tožnici plačati v 15 dneh od vročitve sklepa (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), če zamudi, pa gredo tožnici od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika).

10. Po pravnomočnosti tega sklepa bo tožnici po uradni dolžnosti vrnjen ustrezni del plačane sodne takse v skladu 37. členom Zakona o sodnih taksah in Taksno tarifo št. 6114.

1 Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 271/2012 z dne 21. 11. 2012 in I Up 206/2012 z dne 24. 5. 2012.