Appeal dismissed; land registry may record deletion suit without verifying court admissibility or merits.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the appeal against a lower court's decision to record a deletion suit on the land register. The opposing party argued that the suit was a 'supplementary suit' rejected by the court, thus failing to meet statutory requirements for registration. The court ruled that the land registry office cannot examine whether the suit meets procedural conditions or its substantive merit, only that a deletion suit was filed. Consequently, the appeal was rejected, and the original decision confirming the registration stands.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 245. člen ZZK-1: For the entry of a dispute mark under Article 79 of the Land Register Act, it is essential that a suit against the owner of the registered property has been filed to determine ownership; the land registry office cannot verify procedural conditions or substantive merit, and whether the suit is a supplementary suit is irrelevant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, na način, kot je to določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se smiselno uporablja tudi za zaznambo izbrisne tožbe. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe izbrisne tožbe na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je tako razširitev dopustilo sodišče ni bistveno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep Dn 212833/2022 z dne 10.11.2022 (I. točka izreka), s katerim je na podlagi izbrisne tožbe predlagatelja oz. dopolnitve tožbe na razveljavitev prodajne pogodbe in na vzpostavitev prejšnjega ZK stanja, predložene Okrožnemu sodišču v Celju dne 4.11.2022 in na podlagi potrdila Okrožnega sodišča v Celju o vložitvi tožbe pod P 125/2020 z dne 7.11.2022, dovolilo zaznambo izbrisne tožbe za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice pri zgoraj navedenih nepremičninah, last nasprotnega udeleženca. Odločilo je tudi, da nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške ugovora (II. točka izreka).
2. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo, v kateri navaja, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji v 245. členu v zvezi z 79. členom Zakona o zemljiški knjigi izpolnjeni (v nadaljevanju ZZK-1). Zaznamba izbrisne tožbe se namreč lahko in sme dovoliti zgolj na podlagi tožbe. Razširitev tožbe pa takemu pojmu tožbe ne ustreza. Razširitev tožbe pa je sprejeta kot "tožba" le, če takšno spremembo tožbe dopusti sodišče. Da bi bilo to v konkretnem primeru izpolnjeno, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Poleg tega pa je bila vloga predlagateljice z dne 4.11.2022, v kateri je bila tožba dopolnjena in na podlagi katere je bila dovoljena zaznamba izbrisne tožbe, zavržena, kot je to razvidno iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju P 125/2020 z dne 22.2.2023. Navedeni sklep prilaga pritožbi, saj ga je prejel šele 27.2.2023. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, ugovoru nasprotnega udeleženca ugodi in obravnavani predlog predlagateljice zavrne in ji naloži povrnitev stroškov postopka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Za dovolitev vpisa zaznambe spora po 79. členu ZZK-1 je bistveno, da je na sodišču vložena tožba proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik zahteva, da se ugotovi njegova lastninska pravica na nepremičnini, na način, kot je to določeno v 1. točki prvega odstavka tega člena, ki se smiselno uporablja tudi za zaznambo izbrisne tožbe. Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe izbrisne tožbe na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je tako razširitev dopustilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je vložena izbrisna tožba. V konkretnem primeru je predlagateljica priložila dopolnitev tožbe, iz katere je zemljiškoknjižno sodišče ugotovilo, da je izbrisna tožba vložena. Zato so pogoji za dovolitev zaznambe izbrisne tožbe izpolnjeni 1 .
5. Glede na načelo vrstnega reda (10. člen ZZK-1) dejstvo, da je bila vloga z dne 4.11.2022 (izbrisna tožba), ki je podlaga izpodbijanemu vpisu, zavržena s sklepom Okrožnega sodišča v Celju P 125/2020 z dne 22.2.2023, pa za postopek dovolitve vpisa ni bistveno. Ta bo podlaga izbrisa, ko ga bo zemljiškoknjižno sodišče prejelo (84. člen ZZK-1).
6. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).
1 Primerjaj VSK Cdn 334/2015.