Land registry court rejects registration based solely on statute, requiring supporting title documents per formalism principle.
Legislator summary
AI generatedThe plaintiff appealed a decision refusing to register ownership rights in the land register based solely on the Agricultural Lands Act. The court held that while the statute grants the right, the land registry office must rely on specific title documents proving that right. Consequently, the appeal was dismissed because the formal requirements for registration were not met.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ): Even if a law is the direct basis for acquiring ownership, registration requires a title document evidencing the right; the land registry cannot ascertain facts ex officio.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. V tej zadevi zemljiškoknjižna sodniška pomočnica ni dovolila vknjižbe lastninske pravice pri predmetni nepremičnini (do deleža 5810/7739) v korist predlagateljice Republike Slovenije. Ugovor zoper to odločitev je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen.
2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagateljica. Ponavlja svoje ugovorne navedbe, da je lastninsko pravico na predmetni nepremičnini pridobila na podlagi materialnega predpisa samega – na podlagi 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju ZSKZ). Meni, da Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 39. členu izrecno določa, da se lahko lastninska pravica pridobi tudi na podlagi zakona (ex lege). Predlog je očitno dopusten in utemeljen, saj je vknjižba lastninske pravice mogoča tudi brez v 40. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) naštetih listin. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V izpodbijanem sklepu je pravilno navedeno, da je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen postopek, kar pomeni, da odloča zemljiškoknjižno sodišče o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Prav tako je pravilno pojasnjeno, da je sodna praksa enotna, da mora predlagatelj, ki predlaga vpis lastninske pravice na podlagi določb ZSKZ, svoj predlog utemeljiti z listino, ki ustreza pogojem iz ZZK-1. Da ustrezne listine, navedene v 40. členu ZZK-1 (listine, ki so podlaga za vknjižbo), v tej zadevi niso bile predložene, za pritožnico ni sporno. Njeno zavzemanje, da je predmetni vpis dovoljen že na podlagi zakona, pa ni utemeljeno. Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z omenjenim načelom formalnosti postopka namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
5. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).