Appeal dismissed; appeal court upheld lower court's finding of lack of jurisdiction over disturbance of servitude claims.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appeal and confirmed the first-instance court's decision to transfer the case. The lower court correctly determined that claims regarding the disturbance of a servitude and future disturbance prohibitions fell under the exclusive jurisdiction of the district court, not the district court of first instance. Consequently, the appeal was dismissed because the procedural irregularities alleged did not affect the legality of the transfer decision.
Legislator headnote
AI generatedZPP 2. odst. 30.; ZPP 19. odst. 1.; ZPP 350. odst. 2.; ZPP 365. 1. odst. 1.; ZPP 366. 2. odst. 1.; When a claim involves disturbance of a servitude, the district court has exclusive jurisdiction, and procedural errors in the transfer decision do not invalidate it if they do not affect the legality of the ruling.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravilna je presoja okrožnega sodišča, da za del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vznemirjanje služnostne pravice, na prepoved bodočega vznemirjanja in za izrekom denarne kazni v tej zvezi, ni stvarno pristojno na podlagi drugega odstavka 30. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Odločitvi sodišča prve stopnje
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi (I), da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču na Vrhniki kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču (II).
Povzetek pritožbenih navedb
2. Tožena stranka v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo preden je izdalo izpodbijani sklep najprej s sklepom razločiti postopka, kar pa očitno ni storilo. Iz sklepa ne izhaja, da bi na ta način postopalo. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče izločilo iz obravnavanja 1. točko tožbenega zahtevka in del 3., 4. in 5. točke tožbenega zahtevka, ta sklep pa sodišče toženi stranki ni vročilo. Ni je tudi obvestilo, da je takšen sklep sprejelo.
4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče iz obravnavanja v zadevi II P 526/2020 izločilo 1. točko tožbenega zahtevka in del 3., 4. in 5. tč. tožbenega zahtevka in odprlo novo številko – II P 215/2013. Sodišče je v sklepu zapisalo opravilne številke, ki se ne skladajo s predmetnim postopkom ali prejšnjim odprtim postopkom.
Glede utemeljenosti pritožbe
5. Pritožba ni utemeljena.
Presoja pritožbenega sodišča
6. Iz podatkov iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje s sklepom II P 526/2022 z dne 24. 3. 2023 sklenilo, 1 da se pravdna zadeva II P 526/2022 razdruži (I), da se 1. točka tožbenega zahtevka in del 3., 4. in 5. (3., 4. in 5.) točke tožbenega zahtevka, ki se nanjo (1. točko tožbenega zahtevka) nanaša, izloči iz obravnavanja iz pravdne zadeve II P 526/2022 in se zanjo odpre nova opravilna številka (II), da se v preostalem delu tožbeni zahtevek obravnava pod opravilno številko II P 526/2022 (III). Pritožba utemeljena navaja, da bi sodišče prve stopnje ta sklep moralo vročiti pravdnim strankam, čeprav gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe. Ta procesna opustitev sodišča prve stopnje pa ni vplivala na zakonitost odločitve z zvezi z izpodbijanim sklepom.
7. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je iz zadeve II P 526/2022 izločilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vznemirjanje tožnikove stvarne pravice na tuji stvari (služnost), saj je pravilno ugotovilo, da tožnik uveljavlja pravovarstvo na različnih pravnih podlagah, s tem, da je za spore v zvezi z vznemirjanjem služnosti pristojno okrajno sodišče. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da za ta del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na vznemirjanje služnostne pravice, na prepoved bodočega vznemirjanja in na izrek denarne kazni v tej zvezi, ni stvarno pristojno na podlagi drugega odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno tudi upoštevalo, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo podala ugovor stvarne pristojnosti, ugovarjala je tudi višini vrednosti spornega predmeta.
8. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPP pravilno odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi, ker je v zvezi s tem tožbenim zahtevkom podana pristojnost Okrajnega sodišča na Vrhniki kot stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
9. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zmotno zapisalo letnice pravdnih zadev na katere se sklicuje, kar predstavlja očitno pisno pomoto, ki jo bo sodišče prve stopnje odpravilo s popravnim sklepom.
Odločitev pritožbenega sodišča
10. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), v pritožbi navedene kršitve pa niso vplivale na zakonitost izpodbijanega sklepa, in ker ostali pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka
11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo, je zavrnilo tudi predlog tožene stranke za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.
1 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v sklepu II P 526/2022 z dne 24. 3. 2023 prišlo do očitne pisne napake pri oznaki tožeče stranke.