Appeal dismissed: Poočitev cannot transfer rights; valid title document required for land registry entry under ZZK-1.

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Poočitev je pomožni vpis in je namenjena bodisi vpisu sprememb podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ko zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, bodisi se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Torej nima pravnih posledic in nima učinkov na pravice oz. pravna razmerja.

V konkretnem primeru pa pritožnik s poočitvijo dejansko želi prenos upravičenja do neprave stvarne služnosti z enega pravnega subjekta na drugega na podlagi pravnega nasledstva. Za to pa je potrebna ustrezna listina, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Tega ne spremeni niti 226. člen SPZ, saj pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1, ki je matični predpis tega področja.

ZZK-1 pa ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za predlagani vpis predložiti ustrezno listino. To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila je ZLNDL, ki je izrecno dajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn 175903/2023, s katerim je bil zavržen predlog predlagatelja za poočitev podatkov o imetniku vknjižene neprave stvarne služnosti z ID 1111111 pri v uvodu navedeni nepremičnini.

2. Zoper ta sklep je predlagatelj vložil pritožbo, v kateri ponavlja ugovrne navedbe, da ima pritožnik v skladu z določbami EZ-1 in ZOEE (edini v Sloveniji) licenco za operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja in je imenovan za sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Z uredbo o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije (Ul. RS, št. 46/2015) in Sklepa vlade o imenovanju družbe A., d.o.o. za sistemskega operaterja prenosnega omrežja z električno energijo (Ul. RS, št. 46/2015) v Republiki Sloveniji izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja. Kot operater prenosnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji ima v lasti in upravlja z elektroenergetskim sistemom. V ta sistem pa sodi tudi prenosni daljnovod, v čigar korist je na nepremičnini, ki je predmet tega postopka, vpisana služnost. V konkretnem primeru gre za vpis neprave stvarne služnosti, ki je formalno vpisana v korist vsakokratnega upravljavca visokonapetostnega prenosnega daljnovoda. Kot izhaja iz tretjega odstavka 226. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), se neprava stvarna služnost, ki je bila ustanovljena v korist osebe, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, prenese na novega upravljavca, če se spremeni oseba, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo. Gre za zakonski prenos neprave stvarne služnosti, čeprav gre še vedno za daljnovod oz. isto gospodarsko javno infrastrukturo. V zvezi s tem izpodbijani sklep nima razlogov, čeprav je pritožnik v ugovoru navedeno dejstvo izpostavil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Poočitev je pomožni vpis in je namenjena bodisi vpisu sprememb podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ko zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, bodisi se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Torej nima pravnih posledic in nima učinkov na pravice oz. pravna razmerja, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

5. V konkretnem primeru pa pritožnik s poočitvijo dejansko želi prenos upravičenja do neprave stvarne služnosti z enega pravnega subjekta na drugega na podlagi pravnega nasledstva. Za to pa je potrebna ustrezna listina, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Pogoj za dovolitev vpisa je, da je predlogu ali obvestilu državnega organa, priložena javna ali zasebna listna, ki utemeljuj predlagani vpis. Vpisa v zemljiško knjigo brez ustrezne listine tako ni mogoče dovoliti. Tega ne spremeni niti 226. člen SPZ, saj pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. ZZK-1 pa ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za predlagani vpis predložiti ustrezno listino. To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila je Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL), ki je izrecno dajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).