Appeal dismissed because citing a new notarial deed in the appeal stage violates the rule against new evidence.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Nasprotna udeleženka se kljub jasnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru drugega udeleženca in sklep o dovolitvi vpisa Dn 288434/2017 z dne 5.1.2018 spremenilo tako, da je zemljiškoknjižni predlog ID 6796127 z dne 29.12.2017 zavrglo.

Nasprotna udeleženka zoper odločitev sodišča vlaga pritožbo. V pritožbi navaja, da je po dosedanji praksi zemljiškoknjižnih sodišč v identičnih zemljiških zadevah zadoščala priložena ponudba, iz katere je bilo razvidno, da jo je predkupna upravičenka prejela. To je bilo v konkretnem primeru izpolnjeno. Pritožnica glede na sklep zemljiškoknjižnega referenta ni imela razloga, da bi ugovarjala zoper sklep in predložila manjkajočo listino, na katero se sedaj sklicuje izpodbijani sklep. Sodišče bi jo moralo pozvati, da vlogo dopolni. Kot je znano pritožnici, je bil v konkretni zadevi sestavljen notarski zapisnik o ugotovitvi, da je bila občini omogočena uveljavitev predkupne pravice. Opozarja na prakso v zadevi VSM I Cp 2035/2008, iz katere izhaja, da se lahko upošteva notarski zapisnik, čeprav je bil sestavljen po začetku zemljiškoknjižnega postopka, kar v konkretnem primeru ni bilo upoštevano. Pritožnica meni, da bilo treba upoštevati notarski zapis, saj je zemljiškoknjižni postopek še v teku. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se vpis dovoli.

Na njeno pritožbo je odgovoril drug udeleženec. V odgovoru na pritožbo opozarja, da je pritožnica pritožbi priložila notarski zapis, čeprav ga v pritožbi ne konkretizira. Sklicevanje na notarski zapis, v katerem notar ugotavlja dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočeno uveljavljanje predkupne pravice, je prepozno. Te razloge bi morala pritožnica uveljavljati že v ugovornem postopku. V odgovoru na ugovor navedenega notarskega zapisa niti z besedo ne omeni. Tudi sicer notarski zapis glede uveljavljanja predkupne pravice kaže na nepravilno izveden postopek sklepanja kupoprodajne pogodbe, saj je bil sestavljen več kot mesec dni po overitvi podpisa na kupoprodajni pogodbi. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnica, je presežena.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sodišče ugodilo ugovoru drugega udeleženca in zavrglo predlog predlagateljice za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznambe. Tako je ravnalo, ker je pritrdilo opozorilom vlagatelja ugovora, da iz potrdila o namenski rabi zemljišča izhaja, da gre za zemljišče, na katerem ima občina zakonito predkupno pravico ter da predlagateljica predlogu za opravičbo predznambe ni priložila potrdila občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarskega zapisnika, v katerem bi notar ugotovil dejstva, iz katerih bi izhajalo, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala. Nasprotna udeleženka se kljub jasnim tozadevnim ugovornim navedbam drugega udeleženca v odgovoru na ugovor ni sklicevala na notarski zapis o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 38. člena ZKK-1, ki ga omenja v pritožbi. Ob povedanem je sklicevanje nanj (pa tudi njegova predložitev) šele v pritožbenem postopku prepozno, saj velja prepoved navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v pritožbi (160. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). S pritožbo, ki temelji na novem dokazu, zato pritožnica ne more uspeti. Prav tako ne s trditvijo, da bi predlagateljico sodišče moralo pozvati, da svoj predlog v tej smeri dopolni (drugi odstavek 146. člena ZZK-1). Še manj s pavšalno in nekonkretizirano trditvijo, da naj v identičnih zemljiških zadevah zadoščala že priložena ponudba, iz katere je bilo razvidno, da jo je predkupna upravičenka prejela. Ostale pritožbene navedbe na odločitev nimajo vpliva in ne terjajo posebnega odgovora.

Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).