Appeal dismissed; expert opinion validity not challenged by lack of source disclosure; fee assessment upheld.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožena stranka v pritožbi ne pove, zakaj šteje, da je izvedensko mnenje neuporabno. Zgolj zaradi tega, ker je izvedenec določene informacije pridobil tudi od drugih subjektov, še ni mogoče zaključiti, da ne gre za izvedensko mnenje ali da bi bilo to neuporabno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje Inštitutu za avtorsko pravo za opravljeno izvedensko delo (pisno izvedensko mnenje z dne 6.4.2023) odmerilo nagrado in stroške v bruto znesku 795,60 EUR, nagrada in stroški pa se izplačajo iz predujma tožeče stranke.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka. Navaja, da je že v pripombah na izvedensko mnenje izpostavila, da je izvedensko mnenje tako nestrokovno in nejasno, da je praktično neuporabno. Iz mnenja jasno izhaja, da ga je sestavila oseba, ki se na tematiko ne spozna, saj je za mnenje o zadevi spraševala druge osebe, ki pa niso bile postavljene s strani sodišča in tako njihovo nestrokovno mnenje ne more biti ključno za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi. Tožena stranka tudi nasprotuje nagradi po 2. in 4. alineji druge točke sklepa. Toženi stranki ni jasno, na kaj naj bi se nanašala postavka 102,00 EUR za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije – zdravstvena dokumentacija. Glede na to, da je šlo za izvedensko mnenje glede avtorskega prava, je težko verjetno, da je bila pridobljena kakšna zdravstvena dokumentacija. Za izvedenca, ki se na področje spozna, nikakor ne bi šlo za sestavo zelo zahtevnega mnenja. Za konkretnega izvedenca je to mnenje predstavljalo izziv ravno iz razloga, ker se na področje, ki je bilo predmet izvedenskega mnenja, ne spozna. To pa nikakor ne more biti razlog, da se izvedencu prizna nagrada za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja. Tožena stranka tej postavki nasprotuje po višini.

3. Na pritožbo izvedenec in tožeča stranka nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi ne pove, zakaj šteje, da je izvedensko mnenje neuporabno. Zgolj zaradi tega, ker je izvedenec določene informacije pridobil tudi od drugih subjektov, še ni mogoče zaključiti, da ne gre za izvedensko mnenje ali da bi bilo to neuporabno. Iz same oblike mnenja pa to ni razvidno, kar neutemeljeno trdi pritožnica.

6. Izvedenec je v stroškovniku kot posebno postavko priglasil 102,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (2. alineja 1. odst. 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih; Pravilnik). V stroškovniku nikjer ni navedeno, da gre za zbiranje zdravstvene dokumentacije. Takšen dodatni zapis v izpodbijanem sklepu je očitna pisna pomota, ki pa ne vpliva na upravičenost do priznanja nagrade izvedencu iz tega naslova. Tožena stranka namreč v pritožbi ne pove, da zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ni bilo potrebno.

7. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo tudi samo zahtevnost izdelave izvedenskega mnenja kot zelo zahtevno. Po 1. odst. 40. člena Pravilnika za pisno izdelavo izvida in mnenja ali cenitve pripada sodnemu izvedencu ali sodnemu cenilcu 350,00 EUR. Če je izdelava pisnega izvida in mnenja ali cenitve zelo zahtevna, pripada izvedencu 525,00 EUR, če je izjemno zahtevna, pa mu pripada 582,00 EUR. Glede na vsebino mnenja se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje. Ni pa mogoče zaključiti, da se izvedenec na področje ne spozna, kar pavšalno trdi pritožba.

8. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP in 1. odst. 165. člena ZPP).