Appeal allowed: Mortgagee's claim upheld as underlying debt not barred by statute of limitations due to bankruptcy interruption.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper allowed the appellant's appeal and reversed the first-instance decision, ordering the rejection of the debtor's objection to the enforcement proceeding. The debtor argued that the mortgage extinguished because the underlying claim was time-barred, while the creditor contended that the enforcement court is bound by the registered mortgage and the debt was interrupted by bankruptcy proceedings. The court ruled that the mortgagee's obligation is accessory to the principal debt, which remained valid due to the interruption of the limitation period, thereby preventing the mortgage from extinguishing.
Legislator headnote
AI generated154. člen Stvarnopravnega zakonika; 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: The accessory obligation of a mortgagee ceases only when the secured claim ceases; interruption of the limitation period for the principal debt by bankruptcy proceedings prevents the extinction of the mortgage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni, tako da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi I 96/2023 z dne 31.3.2023 zavrne.
II. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 135,00 EUR, 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.
[JEDRO]
Obveznost hipotekarnega dolžnika preneha, če in ko preneha zavarovana terjatev, saj zastaviteljeva obveznost za tuj dolg ni odvisna od obstoja odgovornosti glavnega dolžnika za ta dolg, temveč od obstoja samega dolga. Ker je bilo zastaranje terjatve glavnega dolžnika s prijavo v stečajni postopek pretrgano in je takrat zastaralni rok začel teči znova, terjatev iz izvršilnega naslova še ni zastarala. Res doslej o zastaranju terjatve zoper zastavitelja ni bilo izrecne sodne prakse, oziroma se ta praksa nanaša le na poroka, vendar sta položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) v bistvenem podobna. Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo dolžnikovemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 31.3.2023 in zavrnilo predlog za izvršbo na nepremičnino z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnin, s prodajo nepremičnin in s poplačilom upnika iz pridobljene kupnine. Razveljavilo je vsa opravljena izvršilna dejanja in upniku naložilo povrnitev dolžnikov stroškov.
2. Zoper sklep se upnik pritožuje. Meni, da je sodišče preseglo svoje pristojnosti in domet izvršilnega postopka. Formalnopravno prenehanje hipoteke namreč nastopi šele z izbrisom hipoteke iz zemljiške knjige in na vpisano hipoteko je izvršilno sodišče vezano. Materialnopravna ugasnitev hipoteke pa ustvarja šele pravico zahtevati njen izbris, kar je v presoji pravdnega oziroma zemljiškoknjižnega sodišča. Taka je tudi sodna praksa. Če bi sodišče pravilno opravilo presojo svojih pristojnosti, bi celo lahko ugotovilo, da je ugovor neobrazložen. Poleg tega pa upnik meni, da hipoteka ni ugasnila, saj je bila terjatev prijavljena v stečajni postopek zoper glavnega dolžnika, kar povzroči pretrganje zastaranja tudi zoper zastavitelja.
3. V odgovoru na pritožbo je upnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe, opozoril je še, da se sodna praksa v zvezi s pretrganjem zastaranja nanaša na poroka in ne na zastavnega dolžnika.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V tem postopku je dolžnik realni dolžnik, z zastavljeno nepremičnino odgovarja za obveznost glavnega dolžnika. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je trdil, da je hipoteka zaradi preteka časa ugasnila in zato upnik ni več upravičen terjati izpolnitve tudi od njega. Poleg tega pa je še navedel, da je zastarala tudi terjatev, ki je predmet zavarovanja s hipoteko, saj terjatve, ki so bile ugotovljeno s pravnomočno odločbo (oziroma z njo izenačenim neposredno izvršljivim notarskim zapisom), zastarajo v 10 letih. Katere razloge za ugovor lahko uveljavlja dolžnik, določa 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ugovor ugasle hipoteke ni med njimi. Izvršilno sodišče je namreč na v zemljiški knjigi vpisano hipoteko vezano. Res 154. člen Stvarnopravnega zakonika določa, da hipoteka ugasne s pretekom 10 let od zapadlosti terjatve, ki je z njo zavarovana, vendar ta določba daje zastavnemu dolžniku samo pravico zahtevati izbris take hipoteke. Izvršilno sodišče pa je na vpisano hipoteko vezano. Razlogi sodišča so zato napačni in je iz tega razloga ugovor neutemeljen.
6. Kot rečeno, pa je dolžnik v ugovoru trdil tudi, da je v razmerju do njega zastarala sama terjatev, ki je zavarovana s hipoteko. To pa je ugovor po 11. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki ga izvršilno sodišče mora obravnavati in je zanj pristojno. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje povzelo zakonske določbe o zastaranju terjatev, in da je ugotovilo, da je terjatev "upoštevaje sklep VS RS 75/2006" zastarala. Ker sklep VS RS 75/2006 govori o zastaralnem roku za terjatve, nastale na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, iz navedenega očitno izhaja, da je sodišče prve stopnje štelo, da je zastarala tudi sama terjatev. Tako stališče pa glede na ugotovljena dejstva (sodno uveljavljanje terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku v letu 2018) ni pravilno. Hipoteka je odvisna akcesorna pravica, saj je njen obstoj (nastanek, prenos, prenehanje) odvisen od obstoja (nastanka, prenosa, prenehanja) zavarovane terjatve 1 . Obveznost hipotekarnega dolžnika torej preneha, če in ko preneha zavarovana terjatev, saj zastaviteljeva obveznost za tuj dolg ni odvisna od obstoja odgovornosti glavnega dolžnika za ta dolg, temveč od obstoja samega dolga. Ker je bilo zastaranje terjatve glavnega dolžnika s prijavo v stečajni postopek pretrgano in je takrat zastaralni rok začel teči znova, terjatev iz izvršilnega naslova še ni zastarala. Prav tako z zaključkom stečaja nad glavnim dolžnikom terjatve ne prenehajo 2 . Res doslej o zastaranju terjatve zoper zastavitelja ni bilo izrecne sodne prakse, oziroma se ta praksa nanaša le na poroka 3 , vendar sta položaja poroka in zastavnega dolžnika (ki ni hkrati tudi glavni dolžnik) v bistvenem podobna 4 . Oba odgovarjata za tuj dolg, odgovornost obeh je akcesorna, razlika je le v tem, da je odgovornost zastavnega dolžnika po višini omejena na zastavljeno nepremičnino.
7. Ker torej sama terjatev iz izvršilnega naslova ni zastarala, izvršilno sodišče pa je na v zemljiški knjigi vpisano hipoteko vezano, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ), tako da je ugovor dolžnika zavrnilo. V nadaljevanju pa bo moralo sodišče prve stopnje odločati tudi o dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe.
8. Dolžnik mora upniku povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 135,00 EUR (sodna taksa in materialni stroški).
1 Primerjaj Plavšak in drugi: Zastavna pravica, Komentar SPZ, 2. knjiga, Ljubljana, Planet GV, ABC nepremičnine, 2018, stran 129.
2 Načelno pravno mnenje, občna seja VS RS, 21. 6. 2013, objavljeno v Pravna mnenja 1/2013, stran 7 .
3 Na primer sodba VS RS II Ips 10/2018.
4 Primerjaj Vrenčur: Akcesornost zastavne pravice, Pravni letopis 1/2013, stran 119.