Appeal allowed; suspension of proceedings dismissed due to insufficient reasoning on procedural efficiency and potential abuse of rights.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sklep o prekinitvi postopka je pomembna procesna odločitev, ki vpliva na pravico strank do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku ter se prepleta s temeljnimi načeli pravdnega postopka (načelo ekonomičnosti, smotrnosti, kontradiktornosti, prepovedi zlorabe pravic in razpolaganja z nedovoljenimi zahtevki). Sodišče mora opraviti skrbno in celostno presojo ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna, ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka), kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje, ali gre morda za zlorabo pravic ene izmed strank, očitno neutemeljeno zahtevo o prekinitvi, prima facie jasno rešitev predhodnega vprašanja, ipd. Gola navedba, da se postopek prekine, ker bo o predhodnem vprašanju odločeno v drugem postopku, ne dosega standarda ustrezne obrazloženosti sodnih odločb.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 874/2020-II.

2. Pritožuje se tožnik iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, podredno naj vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik navaja, da toženca zlorabljata pravice v tem pravdnem postopku. Želita mu preprečiti nakup spornih nepremičnin. Pravni posel o prodaji spornih nepremičnin je že odobrila upravna enota s pravnomočno odločbo. V zadevi P 874/2020-II se drugi toženec sklicuje na prekoračitev pooblastila. Vse argumente tožene stranke v zvezi s prekoračitvijo pooblastila je že zavrnilo upravno sodišče. Drugi tožnik v pravdnem postopku P 874/2020-II izpodbija obstoj notranjega razmerja med njim in A. A., ki pa v razmerju do tretjih ni relevantno. Trditve drugega tožnika v pravdi P 874/2020-II so absurdne, brez dejanske in pravne podlage. Prekoračitve pooblastilnega razmerja med drugim tožnikom in A. A. tudi ni ugotovilo Upravno sodišče RS v sodbi I U 505/2021-47 z dne 16. 6. 2022. Procesna kršitev pri prenosu pooblastila s strani A. A. na B. B. pa je bila s strani upravnega sodišča odpravljena. Spornega zemljišča ne more uporabljati, kljub temu da ima pravnomočno odločbo upravne enote. S tem mu nastaja škoda. Zaradi prekinitve postopka mu bo škoda nastajala nerazumno dolgo, ker v postopku P 874/2020-II ni bil opravljen niti prvi narok za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje bi lahko samo odločilo o predhodnem vprašanju, saj so ugovori tožencev očitno neutemeljeni, kar izhaja iz citirane sodbe upravnega sodišča.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik zatrjuje, da so prodajna pogodba, posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju denarne terjatve, sklenjeni med tožencema, nični. Zahteva, da se pri nepremičninah z ID znakom 000 1273/3 in ID znakom 000 1273/4 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Sporni pravni posli so bili namreč sklenjeni potem, ko je tožnik že sprejel ponudbo drugega toženca za nakup navedenih nepremičnin in je upravna enota takšen pravni posel tudi odobrila.

6. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače. Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je vprašanje veljavne sklenitve pravnega posla med tožnikom in drugim tožencem na podlagi sporne ponudbe in tožnikove izjave o sprejemu te ponudbe predhodno vprašanje, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku P 874/2020-II. V pravdnem postopku P 874/2020-II drugi toženec (kot tožnik) namreč zatrjuje, da pravni posel na podlagi dane ponudbe in izjave tožnika o sprejemu ponudbe ni bil sklenjen in drugega toženca ne zavezuje, podredno pa zahteva razveljavitev pravnega posla.

8. Vendar pa odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi postopka ni ustrezno in zadostno obrazložena. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo zgolj iz razloga, ker odločitev v pravdni zadevi P 874/2020-II predstavlja predhodno vprašanje v konkretni zadevi.

9. Sklep o prekinitvi postopka je pomembna procesna odločitev, ki vpliva na pravico strank do učinkovitega sodnega varstva in sojenja v razumnem roku ter se prepleta s temeljnimi načeli pravdnega postopka (načelo ekonomičnosti, smotrnosti, kontradiktornosti, prepovedi zlorabe pravic in razpolaganja z nedovoljenimi zahtevki). Sodišče mora opraviti skrbno in celostno presojo ali je prekinitev postopka smiselna in smotrna, ali bo vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku (torej v kakšni fazi sta oba postopka), kakšne so realne možnosti, da bo v drugem postopku o vprašanju odločeno hitreje, ali gre morda za zlorabo pravic ene izmed strank, očitno neutemeljeno zahtevo o prekinitvi, prima facie jasno rešitev predhodnega vprašanja, ipd. Gola navedba, da se postopek prekine, ker bo o predhodnem vprašanju odločeno v drugem postopku, ne dosega standarda ustrezne obrazloženosti sodnih odločb.

10. Ker so v izpodbijanem sklepu izostali razlogi o odločilnih dejstvih, se ga ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do vprašanja, ali je prekinitev postopka tudi smotrna, ekonomična, v kakšni fazi sta postopka, kako bo prekinitev vplivala na pravico strank do sojenja v razumnem roku, ipd. Šele po celostni presoji navedenih kriterijev, bi lahko sprejelo odločitev, ali naj se postopek prekine in počaka na pravnomočno odločitev v drugem postopku, ali bi bilo bolj smotrno in hitreje, če bi bilo o tem vprašanju odločeno v tem pravdnem postopku. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Izpodbijani sklep je bilo zato treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, da se opredeli do navedenih kriterijev (3. točka 365. člena ZPP).

11. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v nov postopek, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).