Supreme Court dismisses review application due to lack of admissibility conditions under Civil Procedure Act Article 367a.1. The applicant failed to meet statutory requirements for Supreme Court review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of the Republic of Slovenia dismissed the applicant's request for permission to file a review appeal. The applicant argued that the appellate court failed to address specific arguments regarding property rights and procedural violations under the Civil Procedure Act and Constitution. The court rejected the request because the statutory conditions for admissibility under Article 367a of the Civil Procedure Act were not met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367a.1 of the Civil Procedure Act; Article 367.c.2 of the Civil Procedure Act; Article 22 of the Constitution; A review application is inadmissible if the applicant fails to satisfy the specific conditions for admissibility laid down in the first paragraph of Article 367a of the Civil Procedure Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je (v tretjem sojenju) ugotovilo, da ima tožnica lastninsko pravico do celote (1/1) na nepremičninah z ID znakom ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ... (I. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom ... (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbe obeh pravdnih strank in stranske intervenientke na strani tožene stranke glede odločitve o glavni stvari zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (v I. in II. točki izreka). Spremenilo je samo odločitev o stroških postopka (III. točka izreka). Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.
3. Toženka v predlogu za dopustitev revizije trdi, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev 22. člena Ustave. Opozarja na odločbo US RS Up-399/05 ter odločbe VS RS VIII Ips 282/2005, VIII Ips 37/2020 in III Ips 28/2010. Meni tudi, da tožnica ni izkazala, da je imela ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) pravico uporabe na spornih nepremičninah.
Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je Višje sodišče v Kopru zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke in intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v sodbi I Cp 238/2023 z dne 5. 9. 2023 v nasprotju s prvim odstavkom 360. člena ZPP sploh ni opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih utemeljenost lastninskega zahtevka tožnice preprečuje predhodna pridobitev lastninske pravice na istih nepremičninah s strani toženke na podlagi določb 14. in 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ); (2) ali je toženka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi določb 14. in 16.a člena ZSKZ, zaradi česar lastninske pravice na istih nepremičninah tožnica ni mogla pridobiti na podlagi ZLNDL; (3) ali je Višje sodišče v Kopru zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke in intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v sodbi I Cp 238/2023 z dne 5. 9. 2023 v nasprotju s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni ustrezno argumentirano opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih utemeljenost lastninskega zahtevka tožnice preprečuje predhodna pridobitev lastninske pravice na istih nepremičninah s strani toženke na podlagi določb prvega in drugega odstavka 212. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1); (4) ali je toženka pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi določb prvega in drugega odstavka 212.
člena ZGO-1, zaradi česar lastninske pravice na istih nepremičninah tožnica ni mogla pridobiti na podlagi ZLNDL; (5) ali je Višje sodišče v Kopru zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke ter intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v sodbi I Cp 238/2023 z dne 5. 9. 2023 v nasprotju s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni ustrezno argumentirano opredelilo o pritožbenih navedbah, po katerih tožnica ni predložila listin in/ali drugih dokazov, ki bi bili primerni in zadostni za sklep o pridobitvi takšne pravice uporabe, ki bi lahko utemeljevala tožničino pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah na podlagi ZLNDL in bi izničili vknjižbo pravice uporabe in nato lastninske pravice v korist intervenienta Občina A.; in (6) ali je Višje sodišče v Kopru zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP in kršilo ustavno pravico toženke ter intervenienta Občine A. iz 22. člena Ustave na način, da se v sodbi I Cp 238/2023 z dne 5. 9. 2023 v nasprotju s prvim odstavkom 360. člena ZPP ni opredelilo o pritožbenih navedbah, da je sodišče prve stopnje sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 66/2017 z dne 13. 7. 2021 oprlo na kronologijo poslovnih dogodkov, povzeto iz listinskih dokazov, brez ustreznih navedb tožnice (7. in 8. točka obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča v Kopru P 66/2017 z dne 13. 7. 2021).
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).