Inheritance dispute dismissed; burden of proof for disinheritment lies with the claimant under ZD. The court upheld the first-instance ruling. Dedication to justice was correctly ordered.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal by the heirs A., B., and C. against the first-instance decision to order them to initiate proceedings for disinheritment. The appellants argued that the will contained contradictory clauses regarding their disinheritment and that the court should have first addressed this before ordering disinheritment proceedings. The court ruled that since the appellants claimed disinheritment, they bore the burden of proof under the Inheritance Act, making the first-instance procedure legally correct.
Legislator headnote
AI generatedTretji odstavek 43. člena Zakona o dedovanju; Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki potrdi.
[JEDRO]
Če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (I.) prekinilo zapuščinski postopek, (II.) A. A., B. B. in C. C. napotilo na pravdo, da zoper D. D. in E. E. vložijo tožbo na ugotovitev, da je utemeljeno popolno razdedinjenje po oporoki z dne 29. 8. 2007, (III.) določilo rok 30 dni za vložitev tožbe in (IV.) sklenilo, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni od pravnomočnosti sklepa oziroma, če bo vložena tožba, do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka.
2. Zoper sklep se pritožujejo dediči A. A., B. B. in C. C. Predlagajo njegovo spremembo, da se na pravdo napoti D. D. in E. E., podredno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Opozarjajo, da je zapustnica napravila dve oporoki, zadnja spreminja prvo. V prvi je izpostavila razdedinjenje ostalih dedinj, prav tako je navedla, da sta dedno odpravljeni, kar je poudarila tudi v drugi oporoki. Sodišče bi na pravdo moralo napotiti preostali dedinji z zahtevkom, da nista bila dedno odpravljena, šele nato bi se morala presojati okoliščine v zvezi z razdedinjenjem.
3. Dedinji D. D. in E. E. nista odgovorili na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tretji odstavek 43. člena Zakona o dedovanju 1 (v nadaljevanju: ZD) določa, da mora, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje. V vlogi z dne 7. 4. 2022 se pritožniki sklicujejo na razdedinjenje, razdedinjenja pa ostali dedinji nista priznali, kar seveda pomeni, da je vprašanje sporno, od njegove rešitve pa je odvisno nadaljevanje zapuščinskega postopka (tudi odločanje, ali sta bili dedinji dedno odpravljeni). Ker že sam ZD določa, koga se v primeru spornosti vprašanja razdedinjenja napoti na pravdo, sodišče prve stopnje ni moglo odločiti drugače, kot je.
6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (353. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.