Appeal allowed; first-instance court order vacated due to failure to explain debt calculation in enforcement proceedings.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje izračunalo, da je dolžnikov dolg po poplačilu zadnje preživnine znašal še 82,72 EUR. Sodišče v sklepu namreč ni pojasnilo za takšen izračun ključnih dejstev, tj. za katero obdobje in v kakšni višini je od posameznih zneskov preživnin, zapadlih po izdaji izvršilnega naslova, obračunalo zakonske zamudne obresti in na račun katerih posameznih preživninskih terjatev iz naslova glavnic oziroma zakonskih zamudnih obresti je upoštevalo posamezna opravljena plačila. Posledično pa je onemogočen tako preizkus z vidika pravilnost uporabe določb 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi preizkus pravilnosti matematičnega izračuna neplačanega preostanka terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1. 12. 2022 odločilo, da se predlog za izvršbo z dne 6. 4. 2022 z dopolnitvijo z dne 25. 4. 2022 v delu, v katerem upnik zahteva razliko glavnice v višini 910,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje do plačila, zavrne (točka I izreka) in da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (točka II izreka). S sklepom z dne 6. 12. 2022 pa je sklep z dne 1. 12. 2022 v točki 3. obrazložitve popravilo zaradi očitne pisne pomote pri navedbi zneska 3.360,00 EUR, saj je namesto zneska 3.360,00 EUR navedlo znesek 3.600,00 EUR.

2. Upnik v pravočasni pritožbi, vloženi po pooblaščenki, oba sklepa izpodbija iz razloga bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču prve stopnje očita, da ni sledilo napotilom Višjega sodišča v Mariboru, podanim v sklepu I Ip 410/2022 z dne 17. 8. 2022, in tudi v sklepu, izdanem v novem postopku, ni pojasnilo, kako je izračunalo znesek 82,72 EUR, za katerega je izvršbi ugodilo, v preostalem pa predlog za izvršbo zavrnilo, zaradi česar se sklepa ponovno ne da preizkusiti. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep samo spremeni tako, da predlogu za izvršbo ugodi tudi v zavrnilnem delu, upniku pa prizna priglašene stroške in odloči, da se izplačajo iz proračuna.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo za izterjavo zapadlih in neplačanih obrokov preživnine, ki so mu bili priznani z izvršilnim naslovom. Po modifikaciji izvršilnega predloga dne 25. 4. 2022 je, upoštevaje že izvedena plačila, ki jih je natančno specificiral, predlagal, da sodišče dovoli izvršbo za izterjavo glavnice v višini 993,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 5. 2022 predlogu ugodilo (zgolj) za izterjavo glavnice v višini 82,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje do plačila in izvršilnih stroškov, v presežku pa je predlog zavrnilo. Po pritožbi upnika je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Ip 410/2022 z dne 17. 8. 2022 zavrnilni del sklepa z dne 6. 5. 2022 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, in sicer iz razloga, ker sodišče prve stopnje v sklepu ni obrazložilo, kako je izračunalo znesek neplačanega preostanka glavnice v višini 82,72 EUR, zaradi česar so v sklepu izostali razlogi o pravno relevantnih dejstvih, na katerih temelji odločitev o delni zavrnitvi predloga za izvršbo.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da tudi v sklepu, ki ga je izdalo v novem postopku, sodišče prve stopnje obračuna višine še neplačanega preostanka terjatve, glede katerega je dopustna izvršba (tj. 82,72 EUR) in na to vezanega obračuna zneska terjatve, glede katerega izvršba ni dopustna (tj. 910,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022) in glede izterjave katerega je sodišče z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrnilo, ni obrazložilo v takšni meri, da bi bil omogočen njegov preizkus, posledično pa tudi ni omogočen preizkus pravilnosti odločitve o delni zavrnitvi predloga za izvršbo.

Tudi v novem postopku izdani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Iz 3. točke obrazložitve sklepa z dne 1. 12. 2022, kot je bila popravljena s sklepom o popravi z dne 6. 12. 2022, sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje pri obračunu upoštevalo, da so upoštevaje dotlej opravljena plačila v višini 7.540,00 EUR neplačane preživninske terjatve na dan izdaje izvršilnega naslova (tj. sodbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 55/2018 z dne 6. 7. 2021) znašale 4.260,00 EUR, da so nadalje posamični obroki preživnine v višini 170,00 EUR v plačilo zapadali 15. dne v mesecu, da so v primeru zamude s plačilom teh obrokov od 16. dne v mesecu tekle zakonske zamudne obresti in da so bila 5. 8. 2021, 23. 8. 2021, 1. 10. 2021, 26. 10. 2021 in 22. 11. 2021 izvršena plačila v višini po 300,00 EUR, 16. 12. 2021 plačilo v višini 170,00 EUR, 27. 12. 2021 plačilo v višini 3.360,00 EUR, 17. 1. 2022 plačilo v višini 170,00 EUR in 23. 2. 2022 plačilo v višini 340,00 EUR.

Vendar pa iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje na podlagi navedenih podatkov izračunalo, da je dolžnikov dolg po poplačilu zadnje preživnine znašal še 82,72 EUR. Sodišče v sklepu namreč ni pojasnilo za takšen izračun ključnih dejstev, tj. za katero obdobje in v kakšni višini je od posameznih zneskov preživnin, zapadlih po izdaji izvršilnega naslova, obračunalo zakonske zamudne obresti in na račun katerih posameznih preživninskih terjatev iz naslova glavnic oziroma zakonskih zamudnih obresti je upoštevalo posamezna opravljena plačila.

Posledično pa je onemogočen tako preizkus z vidika pravilnost uporabe določb 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi preizkus pravilnosti matematičnega izračuna neplačanega preostanka terjatve.

7. Ugotovljene kršitve, ki jih sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, so narekovale razveljavitev sklepa z dne 1. 12. 2022 in v zvezi z njim izdanega popravnega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje o predlogu za izvršbo v delu, v katerem je upnik zahteval izvršbo za izterjavo 910,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje, in o stroških predhodnega pritožbenega postopka ponovno odločiti, svojo odločitev pa, upoštevaje zgoraj navedeno, ustrezno obrazložiti, tako da bo v celoti omogočen njen preizkus.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.