Appeal dismissed; creditor cannot challenge procedural errors affecting only the debtor's capacity. Creditor lacks standing to appeal procedural violations impacting solely the debtor. Creditor lacks standing to appeal procedural violations impacting solely the debtor. Creditor lacks standing to appeal procedural violations impacting solely the debtor. Creditor lacks standing to appeal procedural violations impacting solely the debtor.

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi, opr. št. VL 97508/2022 z dne 23. 12. 2022, razveljavi, in da bo zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot pristojnim sodiščem.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da ugovora zoper sklep o izvršbi ni vložil dolžnik, saj ga je vložil nekdanji direktor A. A. in njegov pooblaščenec. Dolžnik je po prokuristki in začasni poslovodji namreč vložil vlogo, ki jo je poimenoval pripoznava dolga, in v dokaz priložil sklep skupščine, da je bil A. A. odpoklican, B. B. pa začasno imenovana za poslovodjo. Sklep skupščine je svoji pritožbi priložil tudi upnik. Stališče sodišča, da dolžnik svoji vlogi ni priložil sklepa skupščine, je tako nerazumljivo. Ker se dolžnik v svoji vlogi sklicuje na predložitev sklepa skupščine, bi ga sodišče prve stopnje moralo pozvati, da ga predloži, če tega res ni storil. V vsakem primeru pa je sklep priložil upnik svoji pritožbi, čeprav tega dejstva ni dolžan dokazovati. Sklep o odpoklicu direktorja učinkuje z dnem sprejema sklepa na skupščini in izbris iz sodnega registra ni konstitutivne narave, učinkuje pa, dokler ni pravnomočno izpodbit. To je sodišče povsem ignoriralo in se do tega ni opredelilo. Pravdno sodišče je najprej izdalo začasno odredbo za zadržanje sklepa skupščine, nato pa jo razveljavilo, vse to pa potrjuje stališče, da sklep učinkuje. Sodišče je tako sprejelo zmotno stališče, da je relevantno stanje vpisa v sodni register. V razlogih je tudi nasprotje, saj je sodišče najprej ugotovilo, da vpis v register predstavlja zgolj publicitetni učinek, nato pa kot relevantno štelo le stanje vpisa. Poleg tega ni jasno, na kaj naj bi se nanašala obrazložitev sodišča o dobri veri, saj ni jasno, kdo naj bi bila dobroverna tretja oseba. Nihče, niti nekdanji pooblaščenec, se ne morejo zanašati na dobro vero. Ugovora ni vložila pooblaščena oseba. Sodišče tudi ni pojasnilo, kako je prišlo do zaključka, da je dolžnikov ugovor le-temu v največjo korist. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. V obravnavani zadevi je bistveno sporno vprašanje, ali je ugovor za dolžnika vložila oseba, ki je bila za to tudi zakonito pooblaščena, navedeno pa v danem postopku izpodbija upnik. V prevladujoči sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP lahko sklicuje le stranka, ki se jo taka kršitev tiče, ne pa tudi njen nasprotnik. Namen navedene zakonske določbe je izključno v tem, da so v postopku varovani interesi procesno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida postopka lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je domnevno nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi - ni torej razloga za razveljavitev s takšno kršitvijo obremenjenega sklepa, tudi če bi ta bila podana (sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 112/2012, II Ips 70/2013, II Ips 33/2014, tako tudi Jan Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 305).

7. Sodišče mora sicer res med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedeno pa je predmet preizkusa pred oziroma ob odločanju sodišča. V novem postopku se je sodišče prve stopnje opredelilo do vprašanja, ali je ugovor za dolžnika vložila oseba, ki je upravičena za zastopanje, kot mu je višje sodišče v sklepu I Ip 381/2023 naložilo. Pravilnosti te, sedaj obrazložene, odločitve pa po povedanem ne more izpodbijati upnik. Povedano pomeni, da vsi v pritožbi s strani upnika podani pritožbeni razlogi v tem pritožbenem postopku niso pravno pomembni, višje sodišče pa se o (pravno nepomembnih) pritožbenih razlogih po pojasnjenem ni opredeljevalo.

8. Višje sodišče zgolj pojasnjuje, da izvršilno sodišče ni pristojno za odločitev o pripoznavi zahtevka - gre namreč za procesno dispozicijo, ki jo ima le tožena stranka v pravdnem postopku, v katerem bo pravdno sodišče lahko presodilo, ali pripoznavo zahtevka vlaga upravičena oseba. Pravdni postopek za navedeno presojo nenazadnje tudi ima ustrezen instrumentarij, vključno z možnostjo prekinitve postopka zaradi predhodnega vprašanje. Ugovor v tej izvršilni zadevi namreč ni bil umaknjen, saj mora biti umik ugovora izrecen. Izvršilni postopek pa tudi nikakor niti ni pogoj za prostovoljno plačilo terjatve s strani dolžnika.

9. Višje sodišče je po pojasnjenem utemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo, saj tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na prvi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).