Appeal dismissed; late joinder of plaintiff rejected; service defect non-existent as counsel received judgment.

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje z dne 13.2.2023 v zvezi s popravnim sklepom z dne 9.3.2023 in sklep sodišča prve stopnje z dne 27.3.2023.

II. Vse stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje.

Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni.

Pridružitev tožniku po določbi drugega odstavka 191. člena ZPP je možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da se ugotovi, da je oporoka pok. A. A., razglašena pred Okrajnim sodiščem v Postojni pod opr. št. D 10/2019 dne 18.4.2019, nična. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da se razveljavi prej navedena oporoka. S popravnim sklepom z dne 9.3.2023 je popravilo naziv četrto tožene stranke. S sklepom z dne 27.3.2023 pa je sodišče prve stopnje pripravljalno vlogo četrto in peto tožene stranke z dne 14.2.2023 zavrglo.

2. Zoper sodbo na podlagi odpovedi in zoper sklep z dne 27.3.2023 sta se pritožili četrta in peta toženka.

3. Sodbo na podlagi odpovedi v zvezi s popravnim sklepom z dne 9.3.2023 izpodbijata iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagata, da se izpodbijana sodba razveljavi in tožba razširi na novi tožnici, podredno pa naj se sodba razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Navajata, da je bila sodba vročena pritožnicama osebno, čeprav imata obe pooblaščenca odvetnika. Odvetniku sodba ni bila vročena. Napadena sodba tudi ne upošteva stroškov pritožnic, zato je napačen zaključek sodišča, da je stroškovni izrek odpadel, ker sta se pravdni stranki dogovorili, da krije vsaka svoje stroške tega pravdnega postopka. Predvsem pa sodišče ni odločilo o predlogu četrte in pete toženke, da se v tej pravdi pridružita tožnici kot novi tožnici.

4. Na pritožbo sta odgovorili tožnica ter prvi toženec in druga toženka. Predlagajo zavrženje oziroma zavrnitev pritožbe.

5. Sklep z dne 27.3.2023 četrta in peta toženka izpodbijata iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da se predmetna tožba razširi na novi tožnici, podredno pa naj se sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da je bila vloga podana pravočasno, torej do konca glavne obravnave (ki se dejansko sploh ni začela). Sodba, na katero se sklicuje sodišče, ob vložitvi pripravljalne vloge sploh še ni bila pravnomočna, peti toženki pa ob vložitvi pripravljalne vloge sodba sploh še ni bila vročena.

6. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala zavrnitev pritožbe.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo na podlagi odpovedi

8. Sodba na podlagi odpovedi res ni bila vročena pooblaščencu četrte in pete toženke, temveč četrti in peti toženki neposredno. Vendar to ne predstavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji, saj jima v postopku na prvi stopnji ni bila odvzeta možnost obravnavanja. Pooblaščenec obeh toženk je bil z vsebino sodbe na podlagi odpovedi očitno seznanjen, saj sicer ne bi mogel vložiti vsebinske pritožbe zoper to sodbo. V pritožbi tudi ne navaja, da sodbe ni prejel (od svoje stranke) oziroma izpodbija njeno vsebino, kar utemeljuje sklep, da je sodbo prejel. Po določbi 6. odst. 139. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1 ) se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ker pritožbeno sodišče ne ve, kdaj je pooblaščenec toženk dejansko prejel sodbo na podlagi odpovedi sodišča prve stopnje, je štelo pritožbi obeh toženk za pravočasni. Pritožnici navajata, da sodba ne upošteva stroškov pritožnic, pri čemer pa ne navedeta, da so jima nastali kakršnikoli pravdni stroški, niti teh stroškov, nastalih do izdaje sodbe prve stopnje, zaenkrat nista priglasili v postopku. Takšna pritožbena navedba zato ni utemeljena. Prav tako pa v času do izdaje sodbe na podlagi odpovedi sodišče ni moglo odločiti o predlogu četrte in pete toženke, da se v tej pravdi pridružita tožnici kot novi tožnici (saj je bil podan po njeni izdaji), zato pritožbeni očitek s tem v zvezi ni utemeljen.

9. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo četrte in pete toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo na podlagi odpovedi v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 27.3.2023

10. Četrta in peta toženka neutemeljeno navajata, da sta pripravljalno vlogo s predlogom, da se pridružita tožnici kot novi tožnici, vložili pravočasno, to je do konca glavne obravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila vloga vložena že po izdaji sodbe na podlagi odpovedi (en dan za tem) in tudi pravilno odločilo, ko jo je zavrglo kot prepozno. Pridružitev tožniku po določbi 2. odst. 191. člena ZPP je namreč možna le do konca glavne obravnave. Trenutek izdaje sodbe je nedvomno kasnejši in v primeru, ko glavna obravnava ni bila opravljena, predstavlja skrajni časovni mejnik, do katerega je še mogoče predlagati pridružitev tožniku (nepomembno je zato dejstvo, da glavna obravnava ni bila opravljena), nasprotno pritožbeno razlogovanje je napačno. Pravnomočnost sodbe in trenutek vročitve sodbe peti toženki, kar navaja pritožba, z vidika določbe 2. odst. 191. člena ZPP ne predstavljata odločilne okoliščine.

11. Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo četrte in pete toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27.3.2023 (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odgovori na pritožbi niso bistveno prispevali k razjasnitve zadeve na pritožbeni stopnji, zato teh stroškov ni mogoče šteti za potrebne (1. odst. 155. člena ZPP) in so jih dolžni kriti tožnica ter prvi toženec in druga toženka sami.

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami