Appeal dismissed; court upheld default judgment for unpaid overtime, daily wages, and vacation refund with interest.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožena stranka ne izpodbija zamudne sodbe po vsebini, čeprav navaja, da je tožnik iz naslova dnevnic prejel določena zneska in prilaga potrdilo o plačilu dnevnic in potrdilo o priporočeni pošti, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni iz naslova nadur za mesec julij 2022 plačati znesek 187,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2022 do plačila, za mesec oktober 2022 znesek 86,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2022 do plačila, iz naslova dnevnic za mesec oktober 2022 znesek 1.540,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2022 do plačila, iz naslova dnevnic za mesec november 2022 znesek 330,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2022 dalje do plačila in sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2022 v višini 358,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2022 do plačila. (točka I izreka). Višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti za 18. dan v mesecu za pretekli mesec od posameznih dosojenih zneskov nadur in dnevnic ter znesek regresa v višini 179,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2022 do plačila in plačilo zakonskih zamudnih obresti od dosojenega zneska za dan 1. 7. 2022 pa je zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je, da je zavezanka za plačilo sodne takse toženka (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del zamudne sodbe se pritožuje toženka. Navaja, da je dne 7. 4. 2023 sodišču poslala priporočeno pismo, da se strinja z mediacijo, odgovora sodišča pa ni prejela. Z zamudno sodbo se strinja delno. Tožniku v letu 2022 ni bil plačan sorazmerni del regresa za leto 2022 v višini 358,24 EUR. Iz naslova dnevnic za mesec oktober 2022 mu je bilo izplačanih 796,22 EUR, za mesec november pa 257,89 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem na podlagi določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče je izdalo zamudno sodbo, ker je ugotovilo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za njeno izdajo po 318. členu ZPP. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku 30 dni, čeprav ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor dne 13. 3. 2023.

6. Tožena stranka sicer ne izpodbija zamudne sodbe po vsebini, čeprav navaja, da je tožnik iz naslova dnevnic prejel določena zneska in prilaga potrdilo o plačilu dnevnic in potrdilo o priporočeni pošti, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

7. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (2. in 3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

8. Na podlagi ugotovitve, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).