Appeal dismissed; request to restore previous state rejected due to missing 15-day subjective deadline. The court ruled the request was untimely. The court held the request was untimely. The court held the request was untimely.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance court's rejection of the plaintiff's request to restore the previous state. The plaintiff argued health issues prevented them from acting, but the court found the request was filed two months after the grounds for delay ceased. Consequently, the court ruled the request violated the mandatory 15-day subjective deadline required for such applications.
Legislator headnote
AI generated116. člen ZPP; 117. člen ZPP: A request to restore the previous state must be filed within 15 days from the day the grounds for the delay cease, regardless of when the party learned of the delay.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora biti vložen tudi znotraj subjektivnega 15 dnevnega roka, to je od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica je namreč predlagala, da sodišče razveljavi vsa opravljena dejanja po naroku za glavno obravnavo dne 11. 1. 2023, predvsem sodbo v obravnavani zadevi. V predlogu je navajala, da je imela tožeča stranka (razumljeno kot njen zakoniti zastopnik) dlje časa zdravstvene težave.
2. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožnica zamudila subjektivni 15 dnevni rok, ker ji je bila sodba vročena s fikcijo 3. 2. 2023, predlog pa je vložila šele 24. 4. 2023. Prav tako iz poslovnega registra izhaja, da je tožnica imela tudi prokurista, ki bi jo lahko zastopal na naroku. Tožnica bi tudi morala zatrjevati, da zaradi upravičene zamude naroka ni mogla prerekati navedb toženke ter hkrati vložiti pripravljalno vlogo. Nazadnje pa je bila tožnica tudi že dlje časa seznanjena z razpisom naroka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu s 116. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP sodišče dovoli stranki, ki zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.
5. Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje (117. člen ZPP).
6. Pritožba sploh ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je stranka zamudila 15 dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja le, da je predlog vložila znotraj objektivnega 6 mesečnega roka, kar sicer drži, vendar je bil njen predlog kljub temu prepozen. Predlog mora namreč biti vložen tudi znotraj subjektivnega 15 dnevnega roka, to je od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok. Iz spisa izhaja, da je tožeča stranka po zakonitem zastopniku 13. 2. 2023 vložila napoved pritožbe, isti dan pa je tudi pooblastila zdajšnjega pooblaščenca. Zatrjevani zdravstveni razlogi, ki bi zakonitemu zastopniku onemogočali opravljati pravna dejanja, torej niso obstajali že 13. 2. 2023. Zato je prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen po pooblaščencu 24. 4. 2023, ker je vložen vsaj dva meseca po tem, ko so zatrjevani razlogi prenehali in po izteku 15 dnevnega roka.
7. Ker je odločitev sodišča prve stopnje že iz teh razlogov pravilna, se višje sodišče do drugih pritožbenih navedb ne bo opredelilo, ker za odločitev niso pomembne. Pritožba je zato neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi (2. točka 365. člena ZPP).
8. Tožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, odgovor na pritožbo pa je višje sodišče prepoznalo kot nepotrebno vlogo, ki ni v ničemer doprinesla k odločitvi o pritožbi (154. in 155. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Zato toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.