Appeal allowed; Supreme Court voids lower court order due to new Constitutional Court invalidating the governing law.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču je določeno, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča je pravna podlaga za nadaljevanje postopka zoper Banko Slovenije in za odločitev o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, katero je prvo sodišče uporabilo pri izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla. Z razveljavitvijo ZPSVIKOB je tako ponovno vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016 (in ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020), ko so bili postopki zoper Banko Slovenije, prekinjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (v nadaljevanju prvo sodišče) sklenilo, da se postopek zoper Banko Slovenije nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) in da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper Banko Slovenije (II. točka izreka).

2. Tožnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku. 1 Predlaga spremembo sklepa tako, da se ta razveljavi in odloči, da je Okrožno sodišče v Ljubljani pristojno za odločanje. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču v ponovno odločanje, s stroškovno posledico.

V pritožbi tožnik v večini ponavlja tožbene trditve in poudarja, da je potrebno spoštovati načelo delitve oblasti, enakosti pred zakonom, enake obravnave podobnih primerov, dostopa do sodišča in pravice do izjave ter vsebinske presoje. Podaja svoje kritično mnenje o pravni državi in funkciji sodišča, kjer imetniki podrejenih obveznic, s katerimi so dokapitalizirali banke, sploh nimajo pravice do pravnega sredstva zoper oblastvene akte Banke Slovenije. Na večih mestih obširno povzema odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, določbe EKČP, določbe Zakona o bančništvu 2 in sodno prakso ESČP glede pravice do sodišča in poštenega sojenja. Navaja, da 85. člen Direktive 2014/59/EU – BRRD določa, da bi moral imeti tožnik na voljo pravno sredstvo, ki mu omogoča pritožbo v upravnem postopku zoper odločbo Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 o prenehanju kvalificiranih obveznosti poslovnih bank. 3 Meni, da daje Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank 4 več pravic bodočim razlaščencem, kot Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 5 Slednji namreč postavlja višje dokazne standarde kot direktiva in ZRPPB ter tožnikom nalaga nesorazmerna bremena. Tožnik podrobno navaja zakaj je ZPSVIKOB pripravljen tako, da bi se Republika Slovenija izognila plačilu obveznosti. Ker je očitno v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, predlaga, da sodišče postopek prekine in sproži postopek za oceno ustavnosti. Dodaja, da je 22. člen URS (pravica do enakega varstva pravic) kršen, če je osebi odvzeto pravno sredstvo, do katerega je imela pravico. Glede odstopa pristojnosti na Okrožno sodišče v Mariboru pa meni, da ker po ZPSVIKOB predhodnega vprašanja nezakonitosti Odločbe BS ni, le-to pomeni, da je tožniku z odstopom pristojnosti odvzeto pravno sredstvo zoper Odločbo BS in posledično zoper poslovno banko. Ker tožbenega zahtevka ne postavlja le po 350a. členu Zban-1 oz. ZPSVIKOB, temveč tudi po 85. členu Direktive BRRD v zvezi s 26. členom URS ter v smislu 229. člena ZRPPB, kot predhodno vprašanje, in ker ZPSVIKOB tega pravnega sredstva ne nudi, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit.

3. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnik od prvotožene Banke Slovenije in drugotožene poslovne banke, izdajateljice vrednostnih papirjev, katerih lastnik je bil, zahteval povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zaradi nezakonite Odločbe BS. Hkrati z vložitvijo tožbe je predlagal prekinitev postopka, čemur je prvo sodišče ugodilo in postopek prekinilo do odprave protiustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016. Nato pa je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti odločilo, da se pravdni postopek zoper Banko Slovenije z istim dnem nadaljuje ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje o zahtevku zoper Banko Slovenije.

6. Ustavno sodišče je izvrševanje ZPSVIKOB, s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije, najprej začasno zadržalo (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču 6 je določeno, da se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na najnovejšo odločitev Ustavnega sodišča je pravna podlaga za nadaljevanje postopka zoper Banko Slovenije in za odločitev o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, katero je prvo sodišče uporabilo pri izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla. Z razveljavitvijo ZPSVIKOB je tako ponovno vzpostavljeno pravno stanje, kakršno je bilo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016 (in ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020), ko so bili postopki zoper Banko Slovenije, prekinjeni. Nov zakon, ki bi urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov Odločbe BS, pa še ni sprejet. Ker se glavnina pritožbenih navedb nanaša na ZPSVIKOB in podajanje razlogov za njegovo protiustavnost, so te posledično utemeljene. Pritožbeno sodišče pa se do njih ni podrobneje opredeljevalo, zaradi zgoraj navedenih razlogov.

7. Vsled navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvega sodišča razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Ker bo šele s končno odločbo jasno, katera stranka je v postopku uspela, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Uradni list RS, št. 131/06 s spremembami, v nadaljevanju Zban-1.

3 V nadaljevanju Odločba BS.

4 Uradni list RS, št. 44/2016, v nadaljevanju ZRPPB.

5 Uradni list RS, št. 72/19 s spremembami, v nadaljevanju ZPSVIKOB.

6 Uradni list RS, št. 15/94 s spremembami, v nadaljevanju ZUstS.