Appeal dismissed; court correctly refused to invite sole trader to apply for court fee waiver under 20.50 EUR threshold.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the appeal against a first-instance court's refusal to invite the appellant to submit a request for court fee exemption. The appellant, a sole trader, argued that the court should have prompted him to provide financial documents to potentially qualify for a waiver. The court ruled that under the Court Fees Act, sole traders are legally barred from fee exemptions below 44.00 EUR, making the first-instance court's decision correct.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1), 11. člen; sole traders are statutorily ineligible for court fee exemptions below 44.00 EUR, rendering procedural invitations to submit exemption requests unnecessary when the fee falls within the mandatory payment threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker terjana sodna taksa znaša le 20,50 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pritožnika ni pozivalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 1025) zavrnilo upnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse (PD 1024), ki mu je bila v plačilo naložena s plačilnim nalogom St 001/2013 z dne 8. 8. 2023 (PD 1023).
2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da bi ga sodišče prve stopnje v skladu z zakonom moralo pred tem pozvati na dopolnitev predloga. Vsebina izjave na obrazcu je namreč procesna predpostavka za odločanje sodišča. Dolžnik pa plačila sodne takse ne zmore.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. S plačilnim nalogom z dne 8. 8. 2023 je sodišče prve stopnje pritožniku naložilo v plačilo sodno takso v znesku 20,50 EUR.
5. Pritožnik je samostojni podjetnik. Tretji odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 določa, da se določbe prejšnjih odstavkov istega člena (o oprostitvi plačila sodnih taks) uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika, zasebnike ter pravne osebe. Vendar pa samostojni podjetnik ne more biti oproščen plačila sodne takse, ki znaša do vključno 44,00 EUR (četrti odstavek 11. člena ZST-1).
6. Ker terjana sodna taksa znaša le 20,50 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pritožnika ni pozivalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Ne glede na vsebino listin, ki bi jih predložil, ne bi mogel doseči oprostitve plačila sodne takse, saj terjana sodna taksa znaša manj, kot pa znaša navedeni zakonski minimum, do katerega samostojnega podjetnika ni mogoče oprostiti plačila sodne takse in ga mora v vsakem primeru plačati.
7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
8. Višje sodišče pritožnika še opozarja , da mora zahtevano sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa, sicer se bo štelo, da je umaknil pritožbo, za katero sodna taksa ne bo pravočasno plačana, kot je bil že opozorjen v plačilnem nalogu z dne 8. 8. 2023.
Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.