Appeal dismissed; no legal basis for installment payments on corporate litigation advance fees under ZGD-1.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik in tožeča stranka sama nosita svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Za plačilo po obrokih ni nobene zakonske podlage. Pritožnik (niti v pritožbi) ni ponudil nobenih prepričljivih argumentov, zgolj teoretična pritožbena razprava, da sodišča občasno ugodijo predlogu strank za obročno plačilo v drugih primerih (plačilo predujma za izvedenca) pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Določba o stroških postopka je posledica dejstva, da je družbeniška tožba vložena za račun družbe, kar pomeni, da te situacije ni mogoče primerjati z drugimi procesnimi položaji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog družbe A. d.o.o. za obročno plačilo predujma za stroške postopka, naložene s sklepom V Pg 1544/2021 z dne 17. 11. 2021.

2. Zoper navedeni sklep se je navedena družba (v nadaljevanju: pritožnik) pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi so tožeče stranke kot družbenice družbe A. d.o.o. zoper toženo stranko, ki je družbenik in tudi edini zakoniti zastopnik te družbe, vložile družbeniško tožbo na plačilo odškodnine na podlagi tretjega odstavka 503. člena ZGD-1 v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o.

6. Po določilu četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 stroške postopka v primeru actio pro socio krije družba, sodišče pa s sklepom naloži družbi, da založi predujem za te stroške; če predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je vrsto in višino predvidenih stroškov postopka določilo glede na oceno poteka postopka, upoštevaje svoje dosedanje izkušnje v tovrstnih sporih glede zahtevnosti in dolžine postopka, predvidene potrebnosti obsega dokaznega postopka, število pravdnih strank in njihovih pooblaščencev. O tem je odločilo s sklepom z dne 17. 11. 2021, ki je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 198/2022 z dne 16. 8. 2022. Odločitev o plačilu stroškov je torej pravnomočna. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov predlog za obročno plačilo predujma za stroške postopka, sklicujoč se na zgoraj navedeno zakonsko določbo, po kateri obročno plačilo ni predvideno, to pa je bilo tudi jasno navedeno že v sklepu I Cpg 198/2022 z dne 16. 8. 2022.

7. Pritožnik v pritožbi ponavlja dotedanje navedbe, in sicer, da družba za ta namen nima zadostnih likvidnostnih denarnih sredstev, zato bi takojšnje plačilo celotnega predujma lahko ogrozilo njeno poslovanje. Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi ni navedel nobenih (konkretnih) podatkov, ki bi potrjevali njegove navedbe, še manj je v zvezi s tem predložil kakršnekoli dokaze. To pomeni, da njegovemu predlogu (tudi, če bi za to obstajala zakonska podlaga), že iz tega razloga ne bi bilo mogoče slediti.

8. Tudi sicer pa višje sodišče (ponovno) ugotavlja, da za plačilo po obrokih ni nobene zakonske podlage. Pritožnik (niti v pritožbi) ni ponudil nobenih prepričljivih argumentov za presojo, da stališče, zavzeto v sklepu I Cpg 198/2022 ni pravilno, saj zgolj teoretična pritožbena razprava, da sodišča občasno ugodijo predlogu strank za obročno plačilo v drugih primerih (plačilo predujma za izvedenca) pravilne odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Določba o stroških postopka je posledica dejstva, da je družbeniška tožba vložena za račun družbe, kar pomeni, da te situacije ni mogoče primerjati z drugimi procesnimi položaji, kot to zmotno meni pritožnik, ko utemeljuje svoj predlog za obročno plačilo stroškov postopka.

9. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških pritožnika temelji na prvem odstavku 166. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in je posledica njegovega neuspeha v pritožbenem postopku. Odgovor na pritožbo tožeče stranke ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je višje sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).