Appeal dismissed; appeal court upheld lower court's bail denial based on final indictment and lack of new evidence. Appeal dismissed; court upheld bail denial based on final indictment and lack of new evidence. Appeal dismissed; court upheld bail denial based on final indictment and lack of new evidence.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obdolžena Bogdana Laszla in Szabolecs Valento še podani.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornica obdolženega Bogdana Laszla in sicer zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj. Sodišče prve stopnje je namreč zanesljivo dognalo ter razumno in prepričljivo utemeljilo danost vseh razlogov za sprejem izpodbijane odločitve – da je izkazan utemeljen sum storitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, njuna ponovitvena nevarnost in begosumnost ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Utemeljen sum, da sta obdolženca storila očitana jima kazniva dejanja, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočne obtožnice ter vseh dokazov, na katerih slednja sloni. Kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, je s pravnomočnostjo obtožnice utemeljen sum dognan. Zato je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve izpostavilo le procesna dejanja, ki so bila opravljena po pravnomočnosti obtožnice in glede na ugotovitev, da je bil od pravnomočnosti obtožnice zgolj izdan sklep predsednice senata z dne 30. 6. 2023, s katerim je bil predlog zagovornikov za izločitev dokazov zavrnjen, tak sklep pa je Višje sodišče v Celju potrdilo s sklepom z dne 6. 9. 2023, je utemeljen in pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da utemeljen sum (v času od pravnomočnosti obtožnice do izdaje sklepa) ni bil z ničemer omajan.

6. Res je, da sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni več povzemalo dokazov, na katerih temelji obtožnica in posledično presoja o obstoju utemeljenega suma, vendar s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil izpodbijani sklep neobrazložen. V primeru ugotavljanja, ali so še podani pogoji za pripor zoper obdolženca, ko je obtožnica že pravnomočna, namreč v skladu z ustaljeno sodno prakso, ki temelji na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS 1 , sodišču ni potrebno pojasnjevati in naštevati dokaze, ki naj bi potrjevali utemeljen sum, temveč zadošča ugotovitev, ali so se po pravnomočnosti obtožnice ugotovila kakšna nova dejstva ali pridobili dokazi, ki so presojo o obstoju utemeljenega suma omajali. Tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da zgolj sklicevanje na pravnomočno obtožnico ne zadostuje in da je z napadenim sklepom kršena določba prvega odstavka 371. člena ZKP ter kršene pravice obtoženca v kazenskem postopku po 20., 22., 23., 25., 27. in 29. členu Ustave Republike Slovenije.

7. Ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti, begosumnosti, neogibne potrebnosti, nujnosti in sorazmernosti zagovornica pritožbeno ne izpodbija, razlogi, ki jih je navedlo sodišče glede teh pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa v 6., 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa so po oceni pritožbenega sodišča jasni, razumljivi in prepričljivi.

8. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o ugotovitvi razlogov za pripor, po pravnomočnosti sodbe, odmerilo sodišče prve stopnje.

1 Glej npr. sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 183/2003 z dne 12. 6. 2003 in I Ips 208/2003 z dne 8. 7. 2003.