Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 1710/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.1710.2023 AI generated

Appeal dismissed; res judicata bars re-litigation of costs already decided in final first-instance judgment.

Case Number VSL Sklep II Cp 1710/2023
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The High Court dismissed the appeal against a ruling ordering the defendant to pay the plaintiff's legal costs. The defendant argued the plaintiff should not receive full costs due to partial withdrawal of claims and procedural delays. The court held that since the first-instance judgment became final, the matter of costs was already conclusively settled, making any further decision on the same issue impermissible under the principle of res judicata.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 163. člen 4. odstavek; 350. člen 2. odstavek; 365. člen: Once a judgment on costs becomes final, the principle of res judicata prohibits the court from re-deciding the same issue in a subsequent appeal.

Keywords

AI generated
res judicata legal costs final judgment appeal dismissal procedural economy

Cited Legislation

AI generated
163. člen 4. odstavek Zakona o pravdnem postopku
350. člen 2. odstavek Zakona o pravdnem postopku
365. člen Zakona o pravdnem postopku
155. člen 1. odstavek Zakona o pravdnem postopku

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Sodba sodišča prve stopnje je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencu naložilo, da tožnici v 15 dneh povrne 363,60 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (I. točka izreka). V ostalem delu je stroškovni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka).

2. Toženec v laični pritožbi navaja, da je tožnica poskušala iztržiti dvojno plačilo. Predlagala je izvršbo, delno pa je terjatev odstopila A., ki je prav tako predlagal izvršbo. Ker je tožnica tožbo delno umaknila, ni uspela v celoti, zato ni upravičena do povrnitve 100 % stroškov. Čeprav tožnica ni pristopila na narok, je bila kljub nespoštovanju sodišča izdana sodba, zoper katero je vložil pritožbo in zanjo plačal sodno takso. Če bi tožnica pristopila na narok, bi se verjetno že dogovorili. Toženec predlaga, da sodišče pri odločanju upošteva njegove stroške pošiljanja po pošti in plačano sodno takso za pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 4. odstavkom 163. člena ZPP 1 lahko sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi (katera stranka jih krije in v kakšnem deležu), o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe.

6. V tej zadevi je bilo o povračilu pravdnih stroškov po temelju odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje z 19. 1. 2022. Iz III. točke izreka sodbe izhaja, da je toženec dolžan tožnici povrniti 100 % njenih stroškov, ki so ji nastali do pripravljalnega naroka 19. 1. 2022, in da bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočnosti sodbe. Izpodbijani sklep predstavlja realizacijo te napovedi.

7. Sodba sodišča prve stopnje z 19. 1. 2022 je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1618/2022 14. 4. 2023 postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata). Pritožbena navedba (da uspeh tožnice glede na delni umik tožbe ni bil 100 %), s katero pritožnik izpodbija stroškovno odločitev po temelju, je zato neutemeljena. Iz enakega razloga so neutemeljene tudi pritožbene navedbe (o dvojnem plačilu oziroma odstopu terjatve, o tožničini odsotnosti z naroka), s katerimi pritožnik meri na nepravilno odločitev o glavni stvari. Izpodbijani sklep predstavlja sklep o stroškovni odmeri (izračunu stroškov), ki pa ji pritožnik ne nasprotuje.

8. Po obrazloženem, in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, toženec zaradi pritožbenega neuspeha, tožnica pa zato, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (1. odstavek 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.