Appeal partially allowed; court clarifies tax order due to ambiguity regarding specific tax obligation.

I. Pritožbi se delno ugodi ter se I., II. in III. točka sklepa sodišča prve stopnje spremenijo tako, da se za besedama „pritožbeni postopek“ doda besedilo „v višini 33 EUR.“

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, saj iz njega ni razvidno, na katero toženčevo taksno obveznost se nanaša (iz podatkov spisa izhaja, da ima toženec več taksnih obveznosti, za katere je predlagal oprostitev plačila).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Zoper sklep se pritožuje toženec, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Sklicuje se na svoje predhodne vloge v postopku, v katerih je podrobno opisal svoje slabo finančno stanje. S svojimi dohodki ne zmore pokrivati najnujnejših življenjskih stroškov, saj si mora izposojati potrebna sredstva. Toženka je odtujila določene stvari iz skupnega premoženja, s katerim toženec sam ne more razpolagati. Ponovno zatrjuje, da sodne takse za postopek s pritožbo zoper zamudno sodbo ne more plačati, zato bi moralo sodišče določiti vsaj njeno obročno odplačilo na 24 mesecev ali odlog plačila do pravnomočnosti sodne odločitve v povezanih sodnih zadevah s tožnico.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se izpodbijani sklep nanaša zgolj na vprašanje plačila sodne takse v višini 33,00 EUR. Prvo sodišče je ugotovilo toženčev materialni položaj v smislu petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in pravilno ugotovilo, da njegov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni, da njegovo socialno stanje ni ogroženo, saj znaša višina dolgovane takse, na katero se nanaša izpodbijani sklep zgolj 33,00 EUR. To takso je toženec zmožen plačati takoj v celotnem znesku, brez škode za svoje preživljanje, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. V tem delu pritožba zato ni utemeljena.

5. V okviru preizkusa izpodbijanega sklepa v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, saj iz njega ni razvidno, na katero toženčevo taksno obveznost se nanaša (iz podatkov spisa izhaja, da ima toženec več taksnih obveznosti, za katere je predlagal oprostitev plačila).

6. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka. V ostalem je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožbeno sodišče ponavlja opozorilo prvega sodišča iz 8. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1), da je toženec dolžan plačati sodno takso v znesku 33,00 EUR po plačilnem nalogu, ki mu ga bo prvo sodišče poslalo po izdaji tega sklepa pritožbenega sodišča.